Page 186 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 186
reja Klančar in Aleksander Janeš
logij, ki omogočajo sodelovalno učenje, skupno ustvarjanje in urejanje vse-
bin ter statistične analize, pa je načrtovana v manjši meri: ustvarjanje Wikijev
(M = 2,32; SD = 0,954), uporaba programov za statistične analize, npr. SPSS
(M = 2,32; SD = 0,903), uporaba orodij za ustvarjanje in urejanje videoposnet-
kov (M = 2,48; SD = 1,130) in spletnih učnih okolij, kot je Moodle (M = 2,94,
SD = 1,138). Razloge za ugotovljeno lahko povežemo z osebnimi izkušnjami
študentov z uporabo digitalnih tehnologij v času šolanja, izobraževanjem o
uporabi tehnologij pri poučevanju v času študija ter posledično razvitimi di-
gitalnimi kompetencami in naravnanostjo oz. odnosom do uporabe digital-
nih tehnologij pri poučevanju.
Pedagoške digitalne kompetence
V sklopu vprašanj o pedagoških digitalnih kompetencah so študentje naj-
višje vrednosti izbrali pri trditvi »Zlahka se seznanim z novimi digitalnimi
orodji«, kjer jih je najvišji delež (50,6 ) izbralo vrednost 4, 22,4 študentov
pa je izbralo vrednost 3 (povprečna vrednost M = 3,62, SD = 0,886). Najnižje
je bilo ocenjeno strinjanje s trditvijo »Pri izvajanju predmeta z lahkoto vklju-
čujem uporabo digitalnih orodij za namen učenja«, kjer je največ študentov
(44,7 ) izbralo vrednost 2, 38,8 pa jih je izbralo vrednost 3 (povprečna vre-
dnost M = 2,44 ter SD = 0,763). Povprečna vrednost sklopa je bila M = 3,45, SD
= 0,495.
Odnos do uporabe digitalnih tehnologij pri poučevanju
V sklopu vprašanj o odnosu do uporabe digitalnih tehnologij v izobraževanju
so študentje najvišje vrednosti izbrali pri trditvi »Uporaba digitalnih orodij
spodbudi zanimanje učencev za predmet, ki ga poučujem«, kjer jih je 57,6
izbralo vrednost 4, 29,4 pa vrednost 5 (M = 4,14, SD = 0,693). Najnižje je bilo
ocenjeno strinjanje s trditvijo »Uporaba digitalnih orodij negativno vpliva na
odnos med učiteljem in učencem«, kjer je 49,4 študentov izbralo vrednost
2, 22,4 pa vrednost 3 (M = 2,47, SD = 0,983). Povprečna vrednost sklopa je
bila M = 3,58, SD = 0,493.
Povezanost med sklopi
Spearmanova korelacijska analiza kaže, da obstaja nizka, pozitivna, a statis-
tično značilna povezanost med prihodnjo rabo digitalnih tehnologij pri po-
učevanju in pedagoškimi digitalnimi kompetencami (0,440) ter med priho-
dnjo rabo digitalnih tehnologij pri poučevanju in odnosom do uporabe di-
gitalnih tehnologij v izobraževanju (0,431). Povezanost med pedagoškimi di-
186
logij, ki omogočajo sodelovalno učenje, skupno ustvarjanje in urejanje vse-
bin ter statistične analize, pa je načrtovana v manjši meri: ustvarjanje Wikijev
(M = 2,32; SD = 0,954), uporaba programov za statistične analize, npr. SPSS
(M = 2,32; SD = 0,903), uporaba orodij za ustvarjanje in urejanje videoposnet-
kov (M = 2,48; SD = 1,130) in spletnih učnih okolij, kot je Moodle (M = 2,94,
SD = 1,138). Razloge za ugotovljeno lahko povežemo z osebnimi izkušnjami
študentov z uporabo digitalnih tehnologij v času šolanja, izobraževanjem o
uporabi tehnologij pri poučevanju v času študija ter posledično razvitimi di-
gitalnimi kompetencami in naravnanostjo oz. odnosom do uporabe digital-
nih tehnologij pri poučevanju.
Pedagoške digitalne kompetence
V sklopu vprašanj o pedagoških digitalnih kompetencah so študentje naj-
višje vrednosti izbrali pri trditvi »Zlahka se seznanim z novimi digitalnimi
orodji«, kjer jih je najvišji delež (50,6 ) izbralo vrednost 4, 22,4 študentov
pa je izbralo vrednost 3 (povprečna vrednost M = 3,62, SD = 0,886). Najnižje
je bilo ocenjeno strinjanje s trditvijo »Pri izvajanju predmeta z lahkoto vklju-
čujem uporabo digitalnih orodij za namen učenja«, kjer je največ študentov
(44,7 ) izbralo vrednost 2, 38,8 pa jih je izbralo vrednost 3 (povprečna vre-
dnost M = 2,44 ter SD = 0,763). Povprečna vrednost sklopa je bila M = 3,45, SD
= 0,495.
Odnos do uporabe digitalnih tehnologij pri poučevanju
V sklopu vprašanj o odnosu do uporabe digitalnih tehnologij v izobraževanju
so študentje najvišje vrednosti izbrali pri trditvi »Uporaba digitalnih orodij
spodbudi zanimanje učencev za predmet, ki ga poučujem«, kjer jih je 57,6
izbralo vrednost 4, 29,4 pa vrednost 5 (M = 4,14, SD = 0,693). Najnižje je bilo
ocenjeno strinjanje s trditvijo »Uporaba digitalnih orodij negativno vpliva na
odnos med učiteljem in učencem«, kjer je 49,4 študentov izbralo vrednost
2, 22,4 pa vrednost 3 (M = 2,47, SD = 0,983). Povprečna vrednost sklopa je
bila M = 3,58, SD = 0,493.
Povezanost med sklopi
Spearmanova korelacijska analiza kaže, da obstaja nizka, pozitivna, a statis-
tično značilna povezanost med prihodnjo rabo digitalnih tehnologij pri po-
učevanju in pedagoškimi digitalnimi kompetencami (0,440) ter med priho-
dnjo rabo digitalnih tehnologij pri poučevanju in odnosom do uporabe di-
gitalnih tehnologij v izobraževanju (0,431). Povezanost med pedagoškimi di-
186
