Page 188 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 188
reja Klančar in Aleksander Janeš
daktično smiselna uporaba digitalnih orodij v procesu učenja ter po-
učevanja.
Z raziskavo smo ugotovili, da obstaja šibka pozitivna povezanost med pe-
dagoškimi digitalnimi kompetencami študentov, njihovo bodočo rabo digi-
talnih tehnologij pri poučevanju ter odnosom do uporabe digitalnih tehno-
logij v izobraževanju ter zmerna pozitivna povezanost med pedagoškimi di-
gitalnimi kompetencami študentov in odnosom do uporabe digitalnih teh-
nologij v izobraževanju.
Med dejavniki, ki vplivajo na uporabo digitalnih tehnologij pri prihodnjem
pedagoškem delu v osnovni šoli, je najboljši napovednik uporabe le-teh od-
nos do uporabe digitalnih tehnologij v izobraževanju.
Ugotovitve preliminarne raziskave lahko povežemo z ugotovitvami števil-
nih avtorjev, ki poudarjajo, da se odprtost in pozitiven odnos do uporabe di-
gitalnih tehnologij v izobraževanju kažeta kot pomembni dimenziji digitalne
kompetence učiteljev in učencev (Dumford in Miller 2018; Madsen, Thorvald-
sen in Sollied 2021; Madsen in Thorvaldsen 2022; Štemberger in Čotar Konrad
2021).
Zato je smiselno že v času študija posebno pozornost nameniti razvoju di-
gitalnih kompetenc študentov ter načrtovanju in izvajanju didaktično smisel-
nih dejavnosti za razvoj digitalnih kompetenc učencev. Pomembno je, da štu-
dente opremimo tudi z znanji in veščinami, ki jim bodo v pomoč pri zmanjše-
vanju generacijskega razkoraka pri razvitosti digitalnih kompetenc in vklju-
čevanju digitalnih tehnologij v poučevanje ter učenje (Ghomi in Redecker
2019; Marino, Gutierrez in Aguirre 2019).
Meritve bi bilo smiselno izvajati longitudinalno ter s tem spremljati napre-
dek na področju pedagoških digitalnih kompetenc kot tudi odnos do upo-
rabe digitalnih tehnologij v izobraževanju.
Literatura
Argyris, C., in D. A. Schön. 1978. Organizational Learning: A Theory of Action Per-
spective. Reading, MA: Addison-Wesley.
Blackwell, C. K., A. R. Lauricella in E. Wartella. 2014. »Factors Influencing Digital
Technology Use in Early Childhood Education.« Computers and Education
77:82–90.
Brečko, B. N., in V. Vehovar. 2008. Informacijsko-komunikacijska tehnologija pri
poučevanju in učenju v slovenskih šolah. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Brodnik, A., R. Krajnc, N. Kreuh, L. Fürst, M. Črepinšek, I. Pesek, S. Čotar Konrad
idr. 2022. Okvir računalništva in informatike od vrtca do srednje šole: poro-
čilo strokovne delovne skupine za analizo prisotnosti vsebin računalništva in
188
daktično smiselna uporaba digitalnih orodij v procesu učenja ter po-
učevanja.
Z raziskavo smo ugotovili, da obstaja šibka pozitivna povezanost med pe-
dagoškimi digitalnimi kompetencami študentov, njihovo bodočo rabo digi-
talnih tehnologij pri poučevanju ter odnosom do uporabe digitalnih tehno-
logij v izobraževanju ter zmerna pozitivna povezanost med pedagoškimi di-
gitalnimi kompetencami študentov in odnosom do uporabe digitalnih teh-
nologij v izobraževanju.
Med dejavniki, ki vplivajo na uporabo digitalnih tehnologij pri prihodnjem
pedagoškem delu v osnovni šoli, je najboljši napovednik uporabe le-teh od-
nos do uporabe digitalnih tehnologij v izobraževanju.
Ugotovitve preliminarne raziskave lahko povežemo z ugotovitvami števil-
nih avtorjev, ki poudarjajo, da se odprtost in pozitiven odnos do uporabe di-
gitalnih tehnologij v izobraževanju kažeta kot pomembni dimenziji digitalne
kompetence učiteljev in učencev (Dumford in Miller 2018; Madsen, Thorvald-
sen in Sollied 2021; Madsen in Thorvaldsen 2022; Štemberger in Čotar Konrad
2021).
Zato je smiselno že v času študija posebno pozornost nameniti razvoju di-
gitalnih kompetenc študentov ter načrtovanju in izvajanju didaktično smisel-
nih dejavnosti za razvoj digitalnih kompetenc učencev. Pomembno je, da štu-
dente opremimo tudi z znanji in veščinami, ki jim bodo v pomoč pri zmanjše-
vanju generacijskega razkoraka pri razvitosti digitalnih kompetenc in vklju-
čevanju digitalnih tehnologij v poučevanje ter učenje (Ghomi in Redecker
2019; Marino, Gutierrez in Aguirre 2019).
Meritve bi bilo smiselno izvajati longitudinalno ter s tem spremljati napre-
dek na področju pedagoških digitalnih kompetenc kot tudi odnos do upo-
rabe digitalnih tehnologij v izobraževanju.
Literatura
Argyris, C., in D. A. Schön. 1978. Organizational Learning: A Theory of Action Per-
spective. Reading, MA: Addison-Wesley.
Blackwell, C. K., A. R. Lauricella in E. Wartella. 2014. »Factors Influencing Digital
Technology Use in Early Childhood Education.« Computers and Education
77:82–90.
Brečko, B. N., in V. Vehovar. 2008. Informacijsko-komunikacijska tehnologija pri
poučevanju in učenju v slovenskih šolah. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Brodnik, A., R. Krajnc, N. Kreuh, L. Fürst, M. Črepinšek, I. Pesek, S. Čotar Konrad
idr. 2022. Okvir računalništva in informatike od vrtca do srednje šole: poro-
čilo strokovne delovne skupine za analizo prisotnosti vsebin računalništva in
188
