Page 193 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 193
Družbeni fenomen nadarjenosti skozi čas
Polonca Pangrčič
Alma Mater Europaea – ECM
polonca.pangrcic@almamater.si
Maruška Željeznov Seničar
Univerza na Primorskem
maruska.zeljeznov@mib.si
Mojca Kukanja Gabrijelčič
Univerza na Primorskem
mojca.k.gabrijelcic@pef.upr.si
Prispevek obravnava družbeni fenomen nadarjenosti skozi čas: od pojmovanja
nadarjenosti v starem veku do sodobnih opredelitev nadarjenosti, s poudar-
kom na umestitvi nadarjenosti v slovenski prostor. Podrobneje prikažemo tudi
zakonodajna in programska izhodišča, ki so v veljavi v slovenskem vzgojno-
izobraževalnem prostoru. Skozi zgodovinska obdobja opazimo različno kon-
ceptualizacijo nadarjenosti in vpliv družbenega odnosa ter šolskih politik na
nadarjene učence, kjer pa ne gre zanemariti dejstva, da empirična in teoretična
dognanja na področju izobraževanja nadarjenih učencev skozi zgodovino pri-
našajo nove vpoglede v pedagoško znanost ter bogatijo inkluzivno pedago-
ško prakso. Slovenski izobraževalni prostor nadarjenim učencem ne namenja
(pre)potrebne pozornosti in skrbi. Ker uspešno izobraževanje in razvoj učen-
cev terjata drugačno učno okolje ter pedagoške strategije, se bo treba v pri-
hodnosti še bolj posvetiti uvajanju sprememb in izpopolnjevanju dela s popu-
lacijo nadarjenih učencev.
Ključne besede: nadarjenost, konceptualizacija nadarjenosti, zgodovinski pre-
gled nadarjenosti, družbena paradigma in odgovornost, nadarjeni učenci v Re-
publiki Sloveniji
Nadarjenost v starem veku
V starem veku so nadarjenost pogosto povezovali z izrednimi sposobnostmi
ali talenti, ki so veljali za božansko navdihnjene ali pa so jih pripisovali izje-
mnim posameznikom. V stari Grčiji se je npr. koncept genija nanašal na izje-
mne sposobnosti, ki so jih imeli posamezniki na različnih področjih, kot so fi-
lozofija, umetnost ali vojskovanje. Znane starogrške osebnosti, kot so Sokrat,
Platon, Aristotel in Aleksander Veliki, pogosto veljajo za zglede nadarjeno-
sti na svojih področjih (Persson, Balogh in Joswig 2000, 703). Pri Špartancih
je bila nadarjenost pomembna na področju vojskovanja in vodstvenih spo-
sobnosti, v Atenah pa so sinove plemstva pošiljali v zasebne šole, kjer so se
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.193-208
Polonca Pangrčič
Alma Mater Europaea – ECM
polonca.pangrcic@almamater.si
Maruška Željeznov Seničar
Univerza na Primorskem
maruska.zeljeznov@mib.si
Mojca Kukanja Gabrijelčič
Univerza na Primorskem
mojca.k.gabrijelcic@pef.upr.si
Prispevek obravnava družbeni fenomen nadarjenosti skozi čas: od pojmovanja
nadarjenosti v starem veku do sodobnih opredelitev nadarjenosti, s poudar-
kom na umestitvi nadarjenosti v slovenski prostor. Podrobneje prikažemo tudi
zakonodajna in programska izhodišča, ki so v veljavi v slovenskem vzgojno-
izobraževalnem prostoru. Skozi zgodovinska obdobja opazimo različno kon-
ceptualizacijo nadarjenosti in vpliv družbenega odnosa ter šolskih politik na
nadarjene učence, kjer pa ne gre zanemariti dejstva, da empirična in teoretična
dognanja na področju izobraževanja nadarjenih učencev skozi zgodovino pri-
našajo nove vpoglede v pedagoško znanost ter bogatijo inkluzivno pedago-
ško prakso. Slovenski izobraževalni prostor nadarjenim učencem ne namenja
(pre)potrebne pozornosti in skrbi. Ker uspešno izobraževanje in razvoj učen-
cev terjata drugačno učno okolje ter pedagoške strategije, se bo treba v pri-
hodnosti še bolj posvetiti uvajanju sprememb in izpopolnjevanju dela s popu-
lacijo nadarjenih učencev.
Ključne besede: nadarjenost, konceptualizacija nadarjenosti, zgodovinski pre-
gled nadarjenosti, družbena paradigma in odgovornost, nadarjeni učenci v Re-
publiki Sloveniji
Nadarjenost v starem veku
V starem veku so nadarjenost pogosto povezovali z izrednimi sposobnostmi
ali talenti, ki so veljali za božansko navdihnjene ali pa so jih pripisovali izje-
mnim posameznikom. V stari Grčiji se je npr. koncept genija nanašal na izje-
mne sposobnosti, ki so jih imeli posamezniki na različnih področjih, kot so fi-
lozofija, umetnost ali vojskovanje. Znane starogrške osebnosti, kot so Sokrat,
Platon, Aristotel in Aleksander Veliki, pogosto veljajo za zglede nadarjeno-
sti na svojih področjih (Persson, Balogh in Joswig 2000, 703). Pri Špartancih
je bila nadarjenost pomembna na področju vojskovanja in vodstvenih spo-
sobnosti, v Atenah pa so sinove plemstva pošiljali v zasebne šole, kjer so se
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.193-208
