Page 196 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 196
onca Pangrčič, Maruška Željeznov Seničar in Mojca Kukanja Gabrijelčič
1989, 176; Hollinghworth 1926, 43). Omeniti velja tudi Leto S. Hollingworth, ki
je v tem obdobju razvila strategije za identifikacijo, poučevanje in svetovanje
nadarjenim učencem (Hollinghworth 1926, 75).
Sodobnejše opredelitve modelov nadarjenosti
Kaufman in Sternberg (2008) navajata štiri različne cikle v procesu koncep-
tualizacije nadarjenosti, zgodovinski razvoj svetovnih teoretikov in njihovih
spoznanj pa v svoji obsežni monografiji prikazuje tudi Jane Piirto (2007).
Prvi časovni interval – splošni modeli nadarjenosti
V prvem časovnem intervalu so bili glavni raziskovalci, ki so prispevali k
znanstvenemu razumevanju nadarjenosti (Kaufman in Sternberg 2008; Pi-
irto 2007), naslednji:
– Galton (od leta 1869): izda prvo knjigo o teoriji genialnosti, ki je poj-
movana kot visoka prirojena sposobnost, njegova opredelitev nadar-
jenosti se nanaša na koncept izjemne intelektualne sposobnosti. S tem
postavi temelje za preučevanje nadarjenosti in inteligentnosti posa-
meznika, kjer izpostavi, da imajo nadarjeni posamezniki visoko stopnjo
prirojene duševne sposobnosti.
– Spearman (od leta 1904): ugotovi, da različni testi sposobnosti merijo
isti faktor, tj. splošno inteligentnost oz. g-faktor, del variance pa ostaja
specifičen za posamezen test, kar je poimenoval specifična sposobnost
oz. s-faktor. Spearman opredeli teorijo splošne inteligentnosti, ki naka-
zuje, da je inteligentnost sestavljena iz enega samega osnovnega de-
javnika, ki vpliva na uspešnost pri različnih kognitivnih nalogah, kar po-
meni, da imajo nadarjeni posamezniki visoko raven splošnih intelektu-
alnih sposobnosti, ki jim omogoča, da se odlikujejo na številnih kogni-
tivnih področjih).
– Binet in Simon (od leta 1916): avtorja prvega standardiziranega testa
inteligentnosti za razvrščanje otrok v prilagojene programe. Namen
Binet-Simonovega testa je bil identificirati otroke, ki bi lahko imeli te-
žave v šoli in bi imeli koristi od dodatne izobraževalne podpore. Pre-
izkus je ocenil različne kognitivne sposobnosti, kot so spomin, pozor-
nost, reševanje problemov in verbalno razumevanje, ter zagotovil me-
rilo otrokove mentalne starosti v primerjavi z njegovo kronološko sta-
rostjo. Vendar je pomembno omeniti, da sta bila Binet-Simonov test
in njun koncept nadarjenosti razvita v času, ko je bila inteligentnost
primarno razumljena kot enoten konstrukt. Test se je osredotočil na
196
1989, 176; Hollinghworth 1926, 43). Omeniti velja tudi Leto S. Hollingworth, ki
je v tem obdobju razvila strategije za identifikacijo, poučevanje in svetovanje
nadarjenim učencem (Hollinghworth 1926, 75).
Sodobnejše opredelitve modelov nadarjenosti
Kaufman in Sternberg (2008) navajata štiri različne cikle v procesu koncep-
tualizacije nadarjenosti, zgodovinski razvoj svetovnih teoretikov in njihovih
spoznanj pa v svoji obsežni monografiji prikazuje tudi Jane Piirto (2007).
Prvi časovni interval – splošni modeli nadarjenosti
V prvem časovnem intervalu so bili glavni raziskovalci, ki so prispevali k
znanstvenemu razumevanju nadarjenosti (Kaufman in Sternberg 2008; Pi-
irto 2007), naslednji:
– Galton (od leta 1869): izda prvo knjigo o teoriji genialnosti, ki je poj-
movana kot visoka prirojena sposobnost, njegova opredelitev nadar-
jenosti se nanaša na koncept izjemne intelektualne sposobnosti. S tem
postavi temelje za preučevanje nadarjenosti in inteligentnosti posa-
meznika, kjer izpostavi, da imajo nadarjeni posamezniki visoko stopnjo
prirojene duševne sposobnosti.
– Spearman (od leta 1904): ugotovi, da različni testi sposobnosti merijo
isti faktor, tj. splošno inteligentnost oz. g-faktor, del variance pa ostaja
specifičen za posamezen test, kar je poimenoval specifična sposobnost
oz. s-faktor. Spearman opredeli teorijo splošne inteligentnosti, ki naka-
zuje, da je inteligentnost sestavljena iz enega samega osnovnega de-
javnika, ki vpliva na uspešnost pri različnih kognitivnih nalogah, kar po-
meni, da imajo nadarjeni posamezniki visoko raven splošnih intelektu-
alnih sposobnosti, ki jim omogoča, da se odlikujejo na številnih kogni-
tivnih področjih).
– Binet in Simon (od leta 1916): avtorja prvega standardiziranega testa
inteligentnosti za razvrščanje otrok v prilagojene programe. Namen
Binet-Simonovega testa je bil identificirati otroke, ki bi lahko imeli te-
žave v šoli in bi imeli koristi od dodatne izobraževalne podpore. Pre-
izkus je ocenil različne kognitivne sposobnosti, kot so spomin, pozor-
nost, reševanje problemov in verbalno razumevanje, ter zagotovil me-
rilo otrokove mentalne starosti v primerjavi z njegovo kronološko sta-
rostjo. Vendar je pomembno omeniti, da sta bila Binet-Simonov test
in njun koncept nadarjenosti razvita v času, ko je bila inteligentnost
primarno razumljena kot enoten konstrukt. Test se je osredotočil na
196
