Page 197 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 197
Družbeni fenomen nadarjenosti skozi čas
splošne kognitivne sposobnosti in ni upošteval večdimenzionalnosti
nadarjenosti, vključno s posebnimi talenti ali močmi na določenih pod-
ročjih. Čeprav je Binet-Simonov test postavil temelje za ocenjevanje in-
telektualnih sposobnosti in identifikacijo nadarjenih posameznikov, ga
je pomembno upoštevati v zgodovinskem kontekstu in priznati, da so
sodobni pristopi k ocenjevanju nadarjenosti močno napredovali.
– Terman (od leta 1916): izenači Galtonovo teorijo dednosti nadarjenosti s
splošno inteligentnostjo ter izdela kriterije za klasifikacijo nadarjenost.
Najbolj je znan po svoji longitudinalni raziskavi, znani kot Genetic Stu-
dies of Genius, ki je spremljala skupino intelektualno nadarjenih posa-
meznikov skozi vse življenje. Nadarjenost je opredelil na podlagi viso-
kih rezultatov na testu IQ-ja in izbral udeležence, ki so na inteligenč-
nih testih, kot je Stanford-Binet Intelligence Scale (prilagojena različica
Binet-Simonovega testa), dosegli rezultat nad določenim pragom.
Drugi časovni interval – specifični modeli nadarjenosti
V tem časovnem intervalu raziskovalci nadarjenosti niso enačili s splošno in-
teligentnostjo, temveč so pojem nadarjenosti že razširjali tudi na druga pod-
ročja človekovih sposobnosti. V tem obdobju je bila zasnovana Gardnerjeva
teorija raznoterih inteligentnosti. Ti modeli so prispevali spremembe pred-
vsem na področju akceleracije in drugih obogatitvenih programov, namenje-
nih razvojnim sposobnostim posameznikov. Pomembnejši raziskovalci dru-
gega cikla so (Colangelo in Davis 2003; Kaufman in Sternberg 2008; Piirto
2007):
– Thurstone (od leta 1938): s faktorsko analizo dokaže obstoj sedmih
mentalnih sposobnosti – hierarhični faktorski model inteligentnosti
– in pomembno prispeva k razumevanju inteligentnosti ter merjenju
sposobnosti. Razvije teorijo primarnih mentalnih sposobnosti, ki izpo-
stavlja, da lahko inteligentnost bolje razumemo, če jo razdelimo na več
specifičnih kognitivnih dejavnikov, kot so: verbalno razumevanje, nu-
merično sklepanje, prostorska vizualizacija in zaznavna hitrost. V skladu
s to perspektivo je lahko oseba nadarjena na določenem kognitivnem
področju, medtem ko je na drugih povprečna. Thurstonovo delo po-
nudi alternativni pogled na inteligentnost in nadarjenost ter poudari
večdimenzionalnost kognitivnih sposobnosti. Njegova teorija še na-
prej vpliva na področje psihometrije in izobraževanja nadarjenih ter
oblikuje naše razumevanje nadarjenih posameznikov in njihovih edin-
stvenih prednosti).
197
splošne kognitivne sposobnosti in ni upošteval večdimenzionalnosti
nadarjenosti, vključno s posebnimi talenti ali močmi na določenih pod-
ročjih. Čeprav je Binet-Simonov test postavil temelje za ocenjevanje in-
telektualnih sposobnosti in identifikacijo nadarjenih posameznikov, ga
je pomembno upoštevati v zgodovinskem kontekstu in priznati, da so
sodobni pristopi k ocenjevanju nadarjenosti močno napredovali.
– Terman (od leta 1916): izenači Galtonovo teorijo dednosti nadarjenosti s
splošno inteligentnostjo ter izdela kriterije za klasifikacijo nadarjenost.
Najbolj je znan po svoji longitudinalni raziskavi, znani kot Genetic Stu-
dies of Genius, ki je spremljala skupino intelektualno nadarjenih posa-
meznikov skozi vse življenje. Nadarjenost je opredelil na podlagi viso-
kih rezultatov na testu IQ-ja in izbral udeležence, ki so na inteligenč-
nih testih, kot je Stanford-Binet Intelligence Scale (prilagojena različica
Binet-Simonovega testa), dosegli rezultat nad določenim pragom.
Drugi časovni interval – specifični modeli nadarjenosti
V tem časovnem intervalu raziskovalci nadarjenosti niso enačili s splošno in-
teligentnostjo, temveč so pojem nadarjenosti že razširjali tudi na druga pod-
ročja človekovih sposobnosti. V tem obdobju je bila zasnovana Gardnerjeva
teorija raznoterih inteligentnosti. Ti modeli so prispevali spremembe pred-
vsem na področju akceleracije in drugih obogatitvenih programov, namenje-
nih razvojnim sposobnostim posameznikov. Pomembnejši raziskovalci dru-
gega cikla so (Colangelo in Davis 2003; Kaufman in Sternberg 2008; Piirto
2007):
– Thurstone (od leta 1938): s faktorsko analizo dokaže obstoj sedmih
mentalnih sposobnosti – hierarhični faktorski model inteligentnosti
– in pomembno prispeva k razumevanju inteligentnosti ter merjenju
sposobnosti. Razvije teorijo primarnih mentalnih sposobnosti, ki izpo-
stavlja, da lahko inteligentnost bolje razumemo, če jo razdelimo na več
specifičnih kognitivnih dejavnikov, kot so: verbalno razumevanje, nu-
merično sklepanje, prostorska vizualizacija in zaznavna hitrost. V skladu
s to perspektivo je lahko oseba nadarjena na določenem kognitivnem
področju, medtem ko je na drugih povprečna. Thurstonovo delo po-
nudi alternativni pogled na inteligentnost in nadarjenost ter poudari
večdimenzionalnost kognitivnih sposobnosti. Njegova teorija še na-
prej vpliva na področje psihometrije in izobraževanja nadarjenih ter
oblikuje naše razumevanje nadarjenih posameznikov in njihovih edin-
stvenih prednosti).
197
