Page 200 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 200
onca Pangrčič, Maruška Željeznov Seničar in Mojca Kukanja Gabrijelčič
in neintelektualne spremenljivke ter poudari pomen učenja (vaje, tre-
ninga, utrjevanja), ki osnovno, prirojeno nadarjenost preoblikuje v spe-
cifičen talent na določenem področju človekove aktivnosti. Sodobne
teorije nadarjenosti priznavajo, da inteligentnosti ne določa le gene-
tika, ampak nanjo vplivajo tudi okoljski dejavniki, vključno s prilo-
žnostmi za učenje, z motivacijo in s kulturnimi dejavniki. Nadarjene
posameznike pogosto prepoznamo preko različnih ocen in meritev
kognitivnih sposobnosti, kreativnega mišljenja in področno specifič-
nih talentov.
– Novo paradigmo nadarjenosti, ki presega ozko merilo, tj. visoki inteli-
genčni kvocient, postavi Feldman (1991 v Piirto 2007, 23), ko nadarje-
nost razširi na številna druga področja. Nadarjenost označi kot razvojni
proces, ki se realizira na podlagi številnih domen: splošne, socialno-
kulturne, predmetno specifične, idiosinkratične (lastne, specifične) in
samosvoje.
Napačno razumevanje nekaterih definicij pogosto vodi v domnevo, da mo-
rajo imeti nadarjeni učenci vse zgoraj naštete sposobnosti, bolj kakor samo
eno med njimi, da bi bili ocenjeni kot nadarjeni. Zatorej napačno pojmova-
nje nadarjenosti dejansko zožuje definicijo le-te, gornja opredelitev pa jo ima
namen razširjati (Kukanja-Gabrijelčič in Čotar Konrad 2013).
Pri opredeljevanju izvora nadarjenosti si tako nasprotujejo teoretiki, kot so
empiristi in behavioristi, enostranost obeh nasprotujočih si teorij pa presega
t. i. dinamična teorija, ki nadarjenost razlaga kot rezultat medsebojnega de-
lovanja dednosti, vzgoje in okolja, pri čemer ima odločilno in najpomemb-
nejšo vlogo lastna aktivnost posameznika (Ferbežer 2002). Pri opredeljeva-
nju nadarjenosti se tudi Strmčnik (1995) opira na sam izvor nadarjenosti, ki
še vedno ni dovolj razjasnjen. Ferbežer (2002) meni, da je rezultat danih in
pridobljenih dejavnikov, z njo pa se medsebojno prepletajo in povezujejo
še ustvarjalnost, nadpovprečna inteligentnost ter specifične osebnostne la-
stnosti. Gagné (1985) pa nadarjenosti ne pojmuje kot lastnost, s katero se člo-
vek rodi ali pa ne, temveč poudarja možnost razvijanja le-te v vzpodbudnem
okolju.
Kaj se je po 2. svetovni vojni dogajalo na našem ozemlju?
Že v času med 1. in 2. svetovno vojno so se na ozemlju Slovenije dogajale
velike družbene, politične, ozemeljske in ekonomske spremembe. Strmčnik
(1994, 10) navaja, da nadarjenim prvo povojno obdobje ni bilo naklonjeno,
saj je bilo preveč predvojnih izobraževalnih krivic, ki so prizadele predvsem
200
in neintelektualne spremenljivke ter poudari pomen učenja (vaje, tre-
ninga, utrjevanja), ki osnovno, prirojeno nadarjenost preoblikuje v spe-
cifičen talent na določenem področju človekove aktivnosti. Sodobne
teorije nadarjenosti priznavajo, da inteligentnosti ne določa le gene-
tika, ampak nanjo vplivajo tudi okoljski dejavniki, vključno s prilo-
žnostmi za učenje, z motivacijo in s kulturnimi dejavniki. Nadarjene
posameznike pogosto prepoznamo preko različnih ocen in meritev
kognitivnih sposobnosti, kreativnega mišljenja in področno specifič-
nih talentov.
– Novo paradigmo nadarjenosti, ki presega ozko merilo, tj. visoki inteli-
genčni kvocient, postavi Feldman (1991 v Piirto 2007, 23), ko nadarje-
nost razširi na številna druga področja. Nadarjenost označi kot razvojni
proces, ki se realizira na podlagi številnih domen: splošne, socialno-
kulturne, predmetno specifične, idiosinkratične (lastne, specifične) in
samosvoje.
Napačno razumevanje nekaterih definicij pogosto vodi v domnevo, da mo-
rajo imeti nadarjeni učenci vse zgoraj naštete sposobnosti, bolj kakor samo
eno med njimi, da bi bili ocenjeni kot nadarjeni. Zatorej napačno pojmova-
nje nadarjenosti dejansko zožuje definicijo le-te, gornja opredelitev pa jo ima
namen razširjati (Kukanja-Gabrijelčič in Čotar Konrad 2013).
Pri opredeljevanju izvora nadarjenosti si tako nasprotujejo teoretiki, kot so
empiristi in behavioristi, enostranost obeh nasprotujočih si teorij pa presega
t. i. dinamična teorija, ki nadarjenost razlaga kot rezultat medsebojnega de-
lovanja dednosti, vzgoje in okolja, pri čemer ima odločilno in najpomemb-
nejšo vlogo lastna aktivnost posameznika (Ferbežer 2002). Pri opredeljeva-
nju nadarjenosti se tudi Strmčnik (1995) opira na sam izvor nadarjenosti, ki
še vedno ni dovolj razjasnjen. Ferbežer (2002) meni, da je rezultat danih in
pridobljenih dejavnikov, z njo pa se medsebojno prepletajo in povezujejo
še ustvarjalnost, nadpovprečna inteligentnost ter specifične osebnostne la-
stnosti. Gagné (1985) pa nadarjenosti ne pojmuje kot lastnost, s katero se člo-
vek rodi ali pa ne, temveč poudarja možnost razvijanja le-te v vzpodbudnem
okolju.
Kaj se je po 2. svetovni vojni dogajalo na našem ozemlju?
Že v času med 1. in 2. svetovno vojno so se na ozemlju Slovenije dogajale
velike družbene, politične, ozemeljske in ekonomske spremembe. Strmčnik
(1994, 10) navaja, da nadarjenim prvo povojno obdobje ni bilo naklonjeno,
saj je bilo preveč predvojnih izobraževalnih krivic, ki so prizadele predvsem
200
