Page 202 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 202
onca Pangrčič, Maruška Željeznov Seničar in Mojca Kukanja Gabrijelčič
Na začetku 70. let se je v Sloveniji končalo liberalno obdobje in na področju
razvoja nadarjenih ni bilo napredka. Sledilo je obdobje trdega socializma, ki
je leta 1972 ukinilo prvo slovensko strokovno publikacijo o nadarjenih (Skrb
za nadarjeno mladino) in leta 1974 štipendijski sklad. V tem obdobju je veljalo
prepričanje, da je treba učence razvijati le »v skladu z razvojem in potrebami
socialistične samoupravne družbe« (Strmčnik 1987, 135), nadarjenih učencev
pa niso več omenjali.
80. leta so bila v slovenskem prostoru pomemben korak naprej v skrbi za
nadarjene učence. Zakon o osnovni šoli iz leta 1980 namreč razširja učne de-
javnosti znotraj in zunaj šole, vpelje fakultativne predmete in obogati inte-
resne dejavnosti. Prav tako na predmetni stopnji uzakoni dodatni pouk ter
šolo obveže, da nadarjene učence načrtno vključi v svoj delovni program. In-
dividualizacija je uzakonjena kot obvezna pedagoška norma, s čimer so bili
večje pozornosti deležni tudi nadarjeni otroci (Zakon o osnovni šoli 1980).
Šole so po zakonu morale spodbujati razvoj posameznikove osebnosti in nje-
gove ustvarjalne sposobnosti ter se približati njegovim individualnim zmo-
žnostim, interesom in potrebam (Strmčnik 1987, 135), kar nakazuje na po-
membnost dela z nadarjenimi učenci.
Od leta 1986 sta bila ponovno omogočeno odkrivanje in štipendiranje na-
darjenih ter odobrena sredstva za doslej najobsežnejšo in najtemeljitejšo raz-
iskavo o problemu nadarjenih. Na podlagi rezultatov so izbrali dvanajst kri-
terijev, ki najbolje diskriminirajo skupino nadarjenih in primerjalno skupino.
Štipendije, ki se podeljujejo, so poimenovali po baronu Žigi Zoisu (Makarovič
1994).
Področje izobraževanja nadarjenih v Sloveniji se dotika več zakonodajnih
dokumentov, ki pa v šolskem prostoru zaradi različnih pogledov in interpre-
tacij puščajo odprte diskurze ter dileme. Tako npr. Ustava Republike Slovenije
(Ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. člena Ustave Republike Slo-
venije 2006) kot temeljna listina predvideva, da morajo imeti vsi državljani
enake človekove pravice in temeljne svoboščine ter obvezno in svobodno
izobraževanje.
Sodobni viri, ki v Republiki Sloveniji zakonodajno urejajo pravice in po-
ložaj učno uspešnih učencev oz. nadarjenih in talentiranih, so danes zapi-
sani v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (Ministrstvo za
šolstvo in šport 1995; 1997; 2011); Zakonu o osnovni šoli (Zakon o osnovni
šoli (ZOsn) 1996; Zakon o osnovni šoli (ZOsn-UPB3) 2006) s spremembami in
dopolnitvami (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli
(ZOsn-F) 2007; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli
(ZOsn-H) 2011; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli
202
Na začetku 70. let se je v Sloveniji končalo liberalno obdobje in na področju
razvoja nadarjenih ni bilo napredka. Sledilo je obdobje trdega socializma, ki
je leta 1972 ukinilo prvo slovensko strokovno publikacijo o nadarjenih (Skrb
za nadarjeno mladino) in leta 1974 štipendijski sklad. V tem obdobju je veljalo
prepričanje, da je treba učence razvijati le »v skladu z razvojem in potrebami
socialistične samoupravne družbe« (Strmčnik 1987, 135), nadarjenih učencev
pa niso več omenjali.
80. leta so bila v slovenskem prostoru pomemben korak naprej v skrbi za
nadarjene učence. Zakon o osnovni šoli iz leta 1980 namreč razširja učne de-
javnosti znotraj in zunaj šole, vpelje fakultativne predmete in obogati inte-
resne dejavnosti. Prav tako na predmetni stopnji uzakoni dodatni pouk ter
šolo obveže, da nadarjene učence načrtno vključi v svoj delovni program. In-
dividualizacija je uzakonjena kot obvezna pedagoška norma, s čimer so bili
večje pozornosti deležni tudi nadarjeni otroci (Zakon o osnovni šoli 1980).
Šole so po zakonu morale spodbujati razvoj posameznikove osebnosti in nje-
gove ustvarjalne sposobnosti ter se približati njegovim individualnim zmo-
žnostim, interesom in potrebam (Strmčnik 1987, 135), kar nakazuje na po-
membnost dela z nadarjenimi učenci.
Od leta 1986 sta bila ponovno omogočeno odkrivanje in štipendiranje na-
darjenih ter odobrena sredstva za doslej najobsežnejšo in najtemeljitejšo raz-
iskavo o problemu nadarjenih. Na podlagi rezultatov so izbrali dvanajst kri-
terijev, ki najbolje diskriminirajo skupino nadarjenih in primerjalno skupino.
Štipendije, ki se podeljujejo, so poimenovali po baronu Žigi Zoisu (Makarovič
1994).
Področje izobraževanja nadarjenih v Sloveniji se dotika več zakonodajnih
dokumentov, ki pa v šolskem prostoru zaradi različnih pogledov in interpre-
tacij puščajo odprte diskurze ter dileme. Tako npr. Ustava Republike Slovenije
(Ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. člena Ustave Republike Slo-
venije 2006) kot temeljna listina predvideva, da morajo imeti vsi državljani
enake človekove pravice in temeljne svoboščine ter obvezno in svobodno
izobraževanje.
Sodobni viri, ki v Republiki Sloveniji zakonodajno urejajo pravice in po-
ložaj učno uspešnih učencev oz. nadarjenih in talentiranih, so danes zapi-
sani v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (Ministrstvo za
šolstvo in šport 1995; 1997; 2011); Zakonu o osnovni šoli (Zakon o osnovni
šoli (ZOsn) 1996; Zakon o osnovni šoli (ZOsn-UPB3) 2006) s spremembami in
dopolnitvami (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli
(ZOsn-F) 2007; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli
(ZOsn-H) 2011; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli
202
