Page 210 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 210
ez Drobnič in Katarina Česnik
kluzivnega izobraževanja, prednostih in slabostih le-tega ter na tej podlagi
do predlogov za vodenje politike, izboljšavo vzgojno-izobraževalnih siste-
mov, raziskovalnih usmeritev ipd.
Teoretični del
Koncept inkluzije je večdimenzionalen, večpomenski, postmodernistični
(Kroflič 2003), a še ne enotno opredeljen koncept (Juriševič 2011). Inkluzijo
zato lahko opredelimo skozi pojme, kot so vključevanje, spoštovanje, razu-
mevanje, enake priložnosti za participacijo, individuum, skupnost, raznoli-
kost (angl. diversity¹). Prav raznolikost je tisto, kar inkluzija poudarja, saj ra-
znolikost pomeni vrednotenje vseh znotraj organizacije kot individuumov,
pripoznanje,² da je vsak unikaten, z različnimi potrebami, vrednotami in pre-
pričanji. Vključuje dejstvo, da se razlike, individualnost, unikatnost, spošto-
vanje in vrednotenje teh razlik med posamezniki cenijo. Raznolikost je to-
rej zmes med seboj različnih posameznikov, inkluzija pa je prizadevanje,
da ta zmes deluje kot skupnost (Thompson 2017). Raznolikost pravzaprav
omogoča, da se znotraj določenega prostora srečujejo različni ljudje, z različ-
nimi lastnostmi, v okviru tega pa je tudi prepričanje, da se njihove mentalne
sheme obogatijo šele takrat, ko homogene skupine postanejo heterogene
(Tienda 2013). Takrat ko so skupine heterogene, po Krofliču (2010) razumemo,
da imajo posamezniki pravzaprav možnost v skupini biti pripoznani – ko se
med seboj srečujejo raznoliki posamezniki, je večja možnost, da ob tem en
prevzame miselni horizont drugega, kar mu omogoča spoznavanje resnice
(Kroflič 2010). S tem, ko se znotraj določenega prostora srečujejo raznoliki
posamezniki, se pravzaprav srečujejo različne identitete, in tako kot je vsak
posameznik vreden dostojanstva, je tudi njegova identiteta vredna pripo-
znanja (Mikulec 2010).
Koncept pripoznanja lahko razumemo kot pravično zahtevo, da posame-
znika sprejmemo takšnega, kakršen je in kakršen lahko postane; njegova dru-
gačnost od drugih zatorej ne more biti ovira, da dostopa do družbenih do-
brin, ter utemeljitev za onemogočeno možnost v družbi izraziti svojo iden-
¹ Diversity (angl.) prevajamo kot raznolikost. Oxford English Dictionary (https://public.oed.com
/updates/new-words-list-september-2021/) jo opredeljuje kot akt vključevanja posameznikov
z različnim socialnim, etničnim ozadjem, spolom ipd. Slovar slovenskega knjižnega jezika ra-
znolikost v okviru drugega gesla opredeljuje s sopomenkama »raznovrstnost, mnogovrstnost«
(https://fran.si/iskanje?View=1&Query=raznolikost).
² Je odnos med dvema subjektoma, ki se drug drugega vidita kot enakega in obenem ločenega
od drugega. Prav ta odnos pa je osnova, da se pravzaprav tudi posameznika razume kot indi-
vidualnega, saj ga je (oz. če ga je) drugi, s katerim je v odnosu, pripoznal (Mikulec 2010).
210
kluzivnega izobraževanja, prednostih in slabostih le-tega ter na tej podlagi
do predlogov za vodenje politike, izboljšavo vzgojno-izobraževalnih siste-
mov, raziskovalnih usmeritev ipd.
Teoretični del
Koncept inkluzije je večdimenzionalen, večpomenski, postmodernistični
(Kroflič 2003), a še ne enotno opredeljen koncept (Juriševič 2011). Inkluzijo
zato lahko opredelimo skozi pojme, kot so vključevanje, spoštovanje, razu-
mevanje, enake priložnosti za participacijo, individuum, skupnost, raznoli-
kost (angl. diversity¹). Prav raznolikost je tisto, kar inkluzija poudarja, saj ra-
znolikost pomeni vrednotenje vseh znotraj organizacije kot individuumov,
pripoznanje,² da je vsak unikaten, z različnimi potrebami, vrednotami in pre-
pričanji. Vključuje dejstvo, da se razlike, individualnost, unikatnost, spošto-
vanje in vrednotenje teh razlik med posamezniki cenijo. Raznolikost je to-
rej zmes med seboj različnih posameznikov, inkluzija pa je prizadevanje,
da ta zmes deluje kot skupnost (Thompson 2017). Raznolikost pravzaprav
omogoča, da se znotraj določenega prostora srečujejo različni ljudje, z različ-
nimi lastnostmi, v okviru tega pa je tudi prepričanje, da se njihove mentalne
sheme obogatijo šele takrat, ko homogene skupine postanejo heterogene
(Tienda 2013). Takrat ko so skupine heterogene, po Krofliču (2010) razumemo,
da imajo posamezniki pravzaprav možnost v skupini biti pripoznani – ko se
med seboj srečujejo raznoliki posamezniki, je večja možnost, da ob tem en
prevzame miselni horizont drugega, kar mu omogoča spoznavanje resnice
(Kroflič 2010). S tem, ko se znotraj določenega prostora srečujejo raznoliki
posamezniki, se pravzaprav srečujejo različne identitete, in tako kot je vsak
posameznik vreden dostojanstva, je tudi njegova identiteta vredna pripo-
znanja (Mikulec 2010).
Koncept pripoznanja lahko razumemo kot pravično zahtevo, da posame-
znika sprejmemo takšnega, kakršen je in kakršen lahko postane; njegova dru-
gačnost od drugih zatorej ne more biti ovira, da dostopa do družbenih do-
brin, ter utemeljitev za onemogočeno možnost v družbi izraziti svojo iden-
¹ Diversity (angl.) prevajamo kot raznolikost. Oxford English Dictionary (https://public.oed.com
/updates/new-words-list-september-2021/) jo opredeljuje kot akt vključevanja posameznikov
z različnim socialnim, etničnim ozadjem, spolom ipd. Slovar slovenskega knjižnega jezika ra-
znolikost v okviru drugega gesla opredeljuje s sopomenkama »raznovrstnost, mnogovrstnost«
(https://fran.si/iskanje?View=1&Query=raznolikost).
² Je odnos med dvema subjektoma, ki se drug drugega vidita kot enakega in obenem ločenega
od drugega. Prav ta odnos pa je osnova, da se pravzaprav tudi posameznika razume kot indi-
vidualnega, saj ga je (oz. če ga je) drugi, s katerim je v odnosu, pripoznal (Mikulec 2010).
210
