Page 205 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 205
Družbeni fenomen nadarjenosti skozi čas
Za resnično učinkovito izobraževanje nadarjenih je odločilno poznavanje
in razumevanje njihovih posebnih potreb, interesov ter želja. Pri oblikovanju
talentov je torej treba uporabiti takšne učne strategije, ki pomenijo premik
od »v učitelja in učno snov« usmerjenega pouka k pouku, »usmerjenem v
nadarjenega učenca« (Ferbežer 2002). Po tej učni strategiji naj nadarjeni uče-
nec ne bi le kopičil učne vsebine, ampak jo preoblikoval v učne in spoznavne
spretnosti (t. i. učenje učenja).
Čeprav skozi zgodovinska obdobja opazimo različno pojmovanje nadarje-
nosti in odnosa do nadarjenih učencev, pa ne smemo zanemariti, da vsa spo-
znanja in raziskave na področju izobraževanja nadarjenih učencev skozi pe-
dagoško zgodovino prinašajo nove vpoglede v pedagoško znanost, bogatijo
pedagoško prakso, in sicer v delu, kjer ponujajo evidentne pedagoške pouče-
valne in učne strategije, ki so značilne za nadarjene učence in jih lahko aplici-
ramo v pedagoško prakso na inkluzivni ravni, in to pri delu z vsemi učenci. Za-
radi vse večjega števila učencev z različnimi vzgojno-izobraževalnimi in dru-
gimi potrebami se sodobni trend izobraževanja usmerja v personifikacijo ter
individualizacijo pedagoških pristopov. Naj citiramo enega izmed pomemb-
nejših avtorjev s področja razvoja nadarjenosti, J. Renzullija, ki pravi: »Zakaj
ne bi delali z vsemi učenci tako, kot delamo z nadarjenimi?« (Reis in Renzulli
2016, 1).
Ko naredimo zgodovinski pregled o skrbi za nadarjene učence v Sloveniji,
se na prvi pogled zdi, da vse od povojnih časov stopicamo na mestu pa tudi
da smo že stopali naprej z dolgimi koraki in padali nazaj s še daljšimi. Pa ven-
darle je odgovornost pedagoške znanosti, da kritično spremlja, spodbuja ter
odpira diskurz o pedagoških spoznanjih o izobraževanju nadarjenih in etično
premisli: ali ni nepravično, da poznamo učinkovite učne in poučevalne stra-
tegije, ki spodbujajo razvoj učenčevih potencialov, močnih področij, nadar-
jenosti in talentov, pa jih ne uporabimo v pedagoški praksi na način, da bi jih
bili deležni vsi učenci?
Literatura
Bezić, T., in V. Bucik. 2019. Strokovna izhodišča posodobitve Koncepta odkriva-
nja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z
njimi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Binet, A., in T. Simon. 1976. The Development of Intelligence in Children: The Inte-
lectually Gifted. Stratton: Grune.
Blažič, M. 2003. »Spodbujanje razvoja nadarjenih.« V Nadarjeni: izkoriščen ali
prezrt potencial?, uredil M. Blažič, 28–34. Novo mesto: Slovensko združenje
za nadarjene.
Colangelo, N., in G. A. Davis. 1997. »Introduction and Overview.« V Handbook of
205
Za resnično učinkovito izobraževanje nadarjenih je odločilno poznavanje
in razumevanje njihovih posebnih potreb, interesov ter želja. Pri oblikovanju
talentov je torej treba uporabiti takšne učne strategije, ki pomenijo premik
od »v učitelja in učno snov« usmerjenega pouka k pouku, »usmerjenem v
nadarjenega učenca« (Ferbežer 2002). Po tej učni strategiji naj nadarjeni uče-
nec ne bi le kopičil učne vsebine, ampak jo preoblikoval v učne in spoznavne
spretnosti (t. i. učenje učenja).
Čeprav skozi zgodovinska obdobja opazimo različno pojmovanje nadarje-
nosti in odnosa do nadarjenih učencev, pa ne smemo zanemariti, da vsa spo-
znanja in raziskave na področju izobraževanja nadarjenih učencev skozi pe-
dagoško zgodovino prinašajo nove vpoglede v pedagoško znanost, bogatijo
pedagoško prakso, in sicer v delu, kjer ponujajo evidentne pedagoške pouče-
valne in učne strategije, ki so značilne za nadarjene učence in jih lahko aplici-
ramo v pedagoško prakso na inkluzivni ravni, in to pri delu z vsemi učenci. Za-
radi vse večjega števila učencev z različnimi vzgojno-izobraževalnimi in dru-
gimi potrebami se sodobni trend izobraževanja usmerja v personifikacijo ter
individualizacijo pedagoških pristopov. Naj citiramo enega izmed pomemb-
nejših avtorjev s področja razvoja nadarjenosti, J. Renzullija, ki pravi: »Zakaj
ne bi delali z vsemi učenci tako, kot delamo z nadarjenimi?« (Reis in Renzulli
2016, 1).
Ko naredimo zgodovinski pregled o skrbi za nadarjene učence v Sloveniji,
se na prvi pogled zdi, da vse od povojnih časov stopicamo na mestu pa tudi
da smo že stopali naprej z dolgimi koraki in padali nazaj s še daljšimi. Pa ven-
darle je odgovornost pedagoške znanosti, da kritično spremlja, spodbuja ter
odpira diskurz o pedagoških spoznanjih o izobraževanju nadarjenih in etično
premisli: ali ni nepravično, da poznamo učinkovite učne in poučevalne stra-
tegije, ki spodbujajo razvoj učenčevih potencialov, močnih področij, nadar-
jenosti in talentov, pa jih ne uporabimo v pedagoški praksi na način, da bi jih
bili deležni vsi učenci?
Literatura
Bezić, T., in V. Bucik. 2019. Strokovna izhodišča posodobitve Koncepta odkriva-
nja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z
njimi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Binet, A., in T. Simon. 1976. The Development of Intelligence in Children: The Inte-
lectually Gifted. Stratton: Grune.
Blažič, M. 2003. »Spodbujanje razvoja nadarjenih.« V Nadarjeni: izkoriščen ali
prezrt potencial?, uredil M. Blažič, 28–34. Novo mesto: Slovensko združenje
za nadarjene.
Colangelo, N., in G. A. Davis. 1997. »Introduction and Overview.« V Handbook of
205
