Page 311 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 311
Slovensko šolstvo v Italiji:
včeraj, danes in jutri

Sara Brezigar
Univerza na Primorskem
sara.brezigar@upr.si

Alenka Verša
Slovenski raziskovalni inštitut
a.versa@slori.org

Prispevek ponuja vpogled v razvoj slovenskega šolstva v Italiji in razmislek o
njegovih izzivih ter razvojnih perspektivah. V prvem delu avtorici aplicirata mo-
del kulturne reprodukcije in model koncentričnih krogov na slovensko skup-
nost v Italiji ter slednjo na ta način umestita v družbeni in teoretični kontekst.
V drugem delu na osnovi sekundarne analize nekaterih podatkov obsežnega
korpusa raziskav Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu raziščeta, kako se
je spreminjala populacija v slovenskih šolah v Italiji. V tretjem delu prispevka
avtorici razvijeta razmišljanje o izzivih in razvojnih perspektivah slovenskega
šolstva v Italiji. Ugotavljata, da spremembe v šolski populaciji pomembno vpli-
vajo na zmožnost šole, da uresničuje svoje prvotno poslanstvo, da so se razlogi
za vpis v (in izpis iz) slovensko/-e šolo/-e močno spremenili in da bi slovenska
šola, ki jo pestijo neugodni demografski trendi ter osipi pri prehajanju z ene
stopnje šolanja na drugo, potrebovala konceptualno prenovo, ki bi omogočala
fleksibilno vključevanje različnih teoretičnih modelov in pristopov.
Ključne besede: slovenska šola v Italiji, slovenska manjšina v Italiji, manjšinsko
šolstvo, koncentrični model manjšine, model kulturne reprodukcije

Uvod
Slovensko šolstvo v Italiji v širšem okviru sestavljajo vrtci, osnovne šole in sre-
dnje šole 1. in 2. stopnje s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem
ter dvojezična večstopenjska šola v Špetru.¹ V šolskem letu 2021/2022 je ome-
njene vzgojno-izobraževalne ustanove obiskovalo 4.259 otrok, učencev in di-
jakov (Bogatec 2021b, 91). Te vzgojno-izobraževalne ustanove so državne² in
so nastale na osnovi partizanskega šolstva, ki se je razvilo po kapitulaciji Kra-
ljevine Italije leta 1943, saj je bil pouk v slovenskem jeziku v času fašizma uki-

¹ V nadaljevanju bova tako šole s slovenskim učnim jezikom kot dvojezično šolo v Špetru nasla-
vljali z nazivom slovenska šola (v Italiji).
² Izjemo predstavljajo štiri vrtci na Tržaškem, ki so občinski in ne državni.

Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.311-327
   306   307   308   309   310   311   312   313   314   315   316