Page 316 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 316
a Brezigar in Alenka Verša
vključevanjem učencev iz t. i. mešanih zakonov⁶ pojavili zametki kreolizacije,
ki je s padcem Berlinskega zidu dobila krila in dokončno spremenila etnični,
jezikovni ter identitetni sestav slovenskih šol. Podoba narodne manjšine kot
homogene celote, ki naj bi ji manjšinska šola služila (v vlogi agenta kulturne
reprodukcije), tako ni bila več zgolj (idealistični) model, temveč je postala ne-
funkcionalna distorzija dejanskega stanja. Teoretični model manjšinske šole,
ki je temeljil na tej podobi in je bil usmerjen v kulturno reprodukcijo skupno-
sti, pa je postajal vse manj uporaben in je šolo oviral pri njenem razvoju ter
prilagajanju.
Od modela kulturne reprodukcije do modela jezikovne pridobitve
Novo realnost so nekateri raziskovalci (Brezigar 2004; 2007; 2013; Jagodic in
Čok 2013; Jagodic, Kaučič-Baša in Dapit 2017; Grgič 2020) poskusili uokviriti
z alternativnimi razlagami, pristopi in modeli, ki so bili bližje modelom jezi-
kovne pridobitve. Med njimi je bil tudi model koncentričnih krogov, ki je na-
stal na podlagi dela Jørgena Kühla (1997 v Brezigar 2004) o nemški manjšini
na Danskem in danski manjšini v Nemčiji (Brezigar 2004; 2013). Model koncen-
tričnih krogov manjšinsko skupnost razume kot skupek različno intenzivnih
pripadnikov, ki se skupnosti približujejo ali se od nje oddaljujejo. Trdo jedro
manjšine sestavljajo ljudje, ki se imajo za Slovence, uporabljajo slovenščino
v domačem okolju, si delijo slovenske vrednote in slovensko kulturo. Osre-
dnji pas sestavljajo ljudje, za katere slovenščina ni nujno (edini) jezik, ki ga
uporabljajo doma. Ta skupina ljudi ne povezuje jezika in pripadnosti. Četudi
v domačem okolju uporabljajo (tudi) italijanščino, je zanje značilno, da sebe
vidijo kot Slovence. Za to skupino ljudi je torej značilno, da se identificirajo kot
Slovenci in da imajo trdno slovensko kulturno tradicijo. Zunanji pas predsta-
vljajo ljudje, ki se sicer nimajo za Slovence, ampak »imajo le-te tako radi, da
bodo svoje otroke vpisali v slovensko šolo« (Brezigar 2004). Model predpo-
stavlja, da bo proces izobraževanja in vzgoje vplival na otroke: v šolah se ne
bodo naučili le jezika, ampak bodo usvojili tudi vrednote in kulturo slovenske
skupnosti v Italiji. V zunanji pas sodijo ljudje, ki ne poznajo slovenskega je-
zika, vendar otroke vključujejo v slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove,
v slovenska kulturna in športna društva ter sodelujejo v družbenem življenju
manjšinske skupnosti.
Z vidika modela kulturne reprodukcije so bile slovenske vzgojno-izobra-
ževalne ustanove namenjene pripadnikom narodne manjšine za ohranjanje
manjšinske skupnosti (in jezika), torej prvenstveno otrokom v trdem jedru
⁶ V mešanem zakonu je bil materni jezik enega od staršev slovenski, materni jezik drugega pa
italijanski.
316
vključevanjem učencev iz t. i. mešanih zakonov⁶ pojavili zametki kreolizacije,
ki je s padcem Berlinskega zidu dobila krila in dokončno spremenila etnični,
jezikovni ter identitetni sestav slovenskih šol. Podoba narodne manjšine kot
homogene celote, ki naj bi ji manjšinska šola služila (v vlogi agenta kulturne
reprodukcije), tako ni bila več zgolj (idealistični) model, temveč je postala ne-
funkcionalna distorzija dejanskega stanja. Teoretični model manjšinske šole,
ki je temeljil na tej podobi in je bil usmerjen v kulturno reprodukcijo skupno-
sti, pa je postajal vse manj uporaben in je šolo oviral pri njenem razvoju ter
prilagajanju.
Od modela kulturne reprodukcije do modela jezikovne pridobitve
Novo realnost so nekateri raziskovalci (Brezigar 2004; 2007; 2013; Jagodic in
Čok 2013; Jagodic, Kaučič-Baša in Dapit 2017; Grgič 2020) poskusili uokviriti
z alternativnimi razlagami, pristopi in modeli, ki so bili bližje modelom jezi-
kovne pridobitve. Med njimi je bil tudi model koncentričnih krogov, ki je na-
stal na podlagi dela Jørgena Kühla (1997 v Brezigar 2004) o nemški manjšini
na Danskem in danski manjšini v Nemčiji (Brezigar 2004; 2013). Model koncen-
tričnih krogov manjšinsko skupnost razume kot skupek različno intenzivnih
pripadnikov, ki se skupnosti približujejo ali se od nje oddaljujejo. Trdo jedro
manjšine sestavljajo ljudje, ki se imajo za Slovence, uporabljajo slovenščino
v domačem okolju, si delijo slovenske vrednote in slovensko kulturo. Osre-
dnji pas sestavljajo ljudje, za katere slovenščina ni nujno (edini) jezik, ki ga
uporabljajo doma. Ta skupina ljudi ne povezuje jezika in pripadnosti. Četudi
v domačem okolju uporabljajo (tudi) italijanščino, je zanje značilno, da sebe
vidijo kot Slovence. Za to skupino ljudi je torej značilno, da se identificirajo kot
Slovenci in da imajo trdno slovensko kulturno tradicijo. Zunanji pas predsta-
vljajo ljudje, ki se sicer nimajo za Slovence, ampak »imajo le-te tako radi, da
bodo svoje otroke vpisali v slovensko šolo« (Brezigar 2004). Model predpo-
stavlja, da bo proces izobraževanja in vzgoje vplival na otroke: v šolah se ne
bodo naučili le jezika, ampak bodo usvojili tudi vrednote in kulturo slovenske
skupnosti v Italiji. V zunanji pas sodijo ljudje, ki ne poznajo slovenskega je-
zika, vendar otroke vključujejo v slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove,
v slovenska kulturna in športna društva ter sodelujejo v družbenem življenju
manjšinske skupnosti.
Z vidika modela kulturne reprodukcije so bile slovenske vzgojno-izobra-
ževalne ustanove namenjene pripadnikom narodne manjšine za ohranjanje
manjšinske skupnosti (in jezika), torej prvenstveno otrokom v trdem jedru
⁶ V mešanem zakonu je bil materni jezik enega od staršev slovenski, materni jezik drugega pa
italijanski.
316
