Page 324 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 324
a Brezigar in Alenka Verša
zgolj šole, temveč tudi dejavnosti civilne družbe. Prav tako bi bilo dobro raz-
misliti, kako lahko v šolah z izrazito jezikovno mešano populacijo izboljšamo
učinkovitost pouka za različne jezikovne skupine z učinkovito diferenciacijo.
Možnosti za izboljšave in razvoj je torej veliko, med seboj pa se ne izključu-
jejo.
Nazadnje je treba omeniti, da demografski trendi in zmanjšanje vpisa v
vrtce (Jagodic in Zago 2022) morda nakazujejo, da se med večinskim pre-
bivalstvom navdušenje nad slovenskim jezikom in kulturo, ki se je pojavilo
okoli leta 2000 kot posledica padca Berlinskega zidu in vključevanja Slove-
nije v evropske integracijske procese, ohlaja (glej sliko 1). V kolikor se bo ta
hipoteza v naslednjih letih izkazala za pravilno, se bodo slovenske vzgojno-
izobraževalne institucije znašle pred velikim izzivom pomanjkanja otrok, kar
lahko privede bodisi do iskanja novih »virov« otrok bodisi do potreb po kr-
čenju šolske mreže, ki ji manjšinska skupnost v preteklosti ni bila naklonjena
(Bogatec in Bufon 1996, 159–163).
Literatura
Baloh, B. 2012. »Razvijanje kurikuluma za medkulturno zavedanje in zgodnje
učenje jezika v dvojezičnem okolju.« V Nacionalna konferenca Jeziki v izo-
braževanju, uredila M. Poznanovič Jezeršek, 299–311. Ljubljana: Zavod Re-
publike Slovenije za šolstvo.
Banks, J. A. 2015. Cultural Diversity and Education: Foundations, Curriculum, and
Teaching. New York: Routledge.
Bogatec, N. 2004. Slovenska državna šola v Italiji pod drobnogledom: rezultati
projekta o vrednotenju šolskih storitev – EVAšOL 2003. Prevedla F. Paclich.
Trst: Slovenski raziskovalni inštitut.
———. 2012. »Projekt ŠOLA 2011: narodnost v medgeneracijski perspektivi.«
http://www.slori.org/wp-content/uploads/2019/03/predstavitev-2011
-SLOV.pdf.
———. 2015. »Izobraževanje v slovenskem jeziku v Italiji.« V Koledar za leto 2016,
291–300. Gorica: Goriška Mohorjeva družba.
———. 2017. »Šolanje, izobraževanje in raziskovanje v slovenskem jeziku v Ita-
liji.« V Skupnost v središču Evrope: Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu
do izzivov tretjega tisočletja, uredili N. Bogatec in Z. Vidau, 102–117 Trst: Za-
ložništvo tržaškega tiska in Slovenski raziskovalni inštitut.
———. 2020. »Analiza vpisov v vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom ozi-
roma dvojezičnim slovensko italijanskim poukom v Italiji v obdobju od
šolskega leta 2000/01 do šolskega leta 2019/20.« www.slori.org/projekti
/projekt-o-spremljanju-narodnostnih-in-jezikovnih-znacilnostih-solajoce
-se-populacije-slovenskih-vrtcev-in-sol-v-trzaski-in-goriski-pokrajini
-in-vecstopenjske-sole-s-slovensko-italijanskim-dvojezicnim.
324
zgolj šole, temveč tudi dejavnosti civilne družbe. Prav tako bi bilo dobro raz-
misliti, kako lahko v šolah z izrazito jezikovno mešano populacijo izboljšamo
učinkovitost pouka za različne jezikovne skupine z učinkovito diferenciacijo.
Možnosti za izboljšave in razvoj je torej veliko, med seboj pa se ne izključu-
jejo.
Nazadnje je treba omeniti, da demografski trendi in zmanjšanje vpisa v
vrtce (Jagodic in Zago 2022) morda nakazujejo, da se med večinskim pre-
bivalstvom navdušenje nad slovenskim jezikom in kulturo, ki se je pojavilo
okoli leta 2000 kot posledica padca Berlinskega zidu in vključevanja Slove-
nije v evropske integracijske procese, ohlaja (glej sliko 1). V kolikor se bo ta
hipoteza v naslednjih letih izkazala za pravilno, se bodo slovenske vzgojno-
izobraževalne institucije znašle pred velikim izzivom pomanjkanja otrok, kar
lahko privede bodisi do iskanja novih »virov« otrok bodisi do potreb po kr-
čenju šolske mreže, ki ji manjšinska skupnost v preteklosti ni bila naklonjena
(Bogatec in Bufon 1996, 159–163).
Literatura
Baloh, B. 2012. »Razvijanje kurikuluma za medkulturno zavedanje in zgodnje
učenje jezika v dvojezičnem okolju.« V Nacionalna konferenca Jeziki v izo-
braževanju, uredila M. Poznanovič Jezeršek, 299–311. Ljubljana: Zavod Re-
publike Slovenije za šolstvo.
Banks, J. A. 2015. Cultural Diversity and Education: Foundations, Curriculum, and
Teaching. New York: Routledge.
Bogatec, N. 2004. Slovenska državna šola v Italiji pod drobnogledom: rezultati
projekta o vrednotenju šolskih storitev – EVAšOL 2003. Prevedla F. Paclich.
Trst: Slovenski raziskovalni inštitut.
———. 2012. »Projekt ŠOLA 2011: narodnost v medgeneracijski perspektivi.«
http://www.slori.org/wp-content/uploads/2019/03/predstavitev-2011
-SLOV.pdf.
———. 2015. »Izobraževanje v slovenskem jeziku v Italiji.« V Koledar za leto 2016,
291–300. Gorica: Goriška Mohorjeva družba.
———. 2017. »Šolanje, izobraževanje in raziskovanje v slovenskem jeziku v Ita-
liji.« V Skupnost v središču Evrope: Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu
do izzivov tretjega tisočletja, uredili N. Bogatec in Z. Vidau, 102–117 Trst: Za-
ložništvo tržaškega tiska in Slovenski raziskovalni inštitut.
———. 2020. »Analiza vpisov v vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom ozi-
roma dvojezičnim slovensko italijanskim poukom v Italiji v obdobju od
šolskega leta 2000/01 do šolskega leta 2019/20.« www.slori.org/projekti
/projekt-o-spremljanju-narodnostnih-in-jezikovnih-znacilnostih-solajoce
-se-populacije-slovenskih-vrtcev-in-sol-v-trzaski-in-goriski-pokrajini
-in-vecstopenjske-sole-s-slovensko-italijanskim-dvojezicnim.
324
