Page 319 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 319
Slovensko šolstvo v Italiji: včeraj, danes in jutri
Preglednica 3 Število vpisanih na posameznih stopnjah šolanja v šolskem letu 2021/2022
Stopnja šolanja Tržaška Goriška Špeter Skupaj
pokrajina pokrajina
Vrtci
Osnovne šole
Prvostopenjske srednje šole
Drugostopenjske srednje šole
–
Skupaj
Opombe Prirejeno po Bogatec, Brezigar in Mezgec (2021).
je italijanščina vstopila v šolsko okolje, ki je bilo dotlej pretežno slovensko in
v katerem je bila pogovorni jezik slovenščina.
Primerjava podatkov o pogovornem jeziku med šolskimi leti 1994/1995 in
2019/2020 (preglednica 4)⁸ jasno pokaže zmanjševanje deleža otrok, ki v do-
mačem okolju uporabljajo slovenščino kot pogovorni jezik. Medtem ko je več
kot polovica (57 ) učencev in dijakov leta 1994/1995 doma kot pogovorni je-
zik uporabljala slovenščino in jih je zgolj 7 uporabljalo italijanščino, je slika
25 let kasneje precej drugačna: slovenščino kot (edini) pogovorni jezik doma
uporablja zgolj dobra četrtina prvošolcev (28 ). Delež prvošolcev, ki kot po-
govorni jezik doma uporabljajo izključno italijanščino (33 ), pa je večji od
deleža prvošolcev, ki kot pogovorni jezik uporabljajo izključno slovenščino.
Podatki o maternem jeziku učencev in dijakov (preglednica 5) se bistveno ne
razlikujejo od podatkov o pogovornem jeziku.
Preglednica 4 prikazuje stanje v slovenskih šolah, ki ni homogeno, temveč
zelo heterogeno. Prisotnost otrok s slovenskim pogovornim jezikom doma je
praviloma največja na Tržaškem, najmanjša pa na Videmskem, kar gre pripi-
sati tudi različnim zgodovinskim okoliščinam razvoja manjšinske skupnosti
in manjšinskega šolstva na teh območjih.
Če kot primer vzamemo Osnovno šolo Ljubke Šorli v Romjanu (Jagodic in
Zago 2022), ki sodi med šole s številčnejšo italijansko populacijo otrok, ugo-
tovimo naslednje: po oceni staršev 84,1 učencev, ki obiskujejo to šolo, v
⁸ Ker podatki izvirajo iz različnih raziskav, je vzorec anketiranih različen. V šolskih letih 1994/1995–
1996/1997 in 2002/2003 so bili v vzorec všteti vsi razredi na vseh stopnjah šolanja (špeterska
vzgojno-izobraževalna ustanova je bila izvzeta). Podatki iz šolskih let 2011/2012, 2014/2015 in
2019/2020 so bili zbrani v okviru longitudinalne raziskave Šola. Vzorec sestavljajo vsi prvošolci
na vseh stopnjah šolanja. Poleg tega se podatki v prvih dveh izvedbah nanašajo na odgovor na
vprašanje o pogovornem jeziku, medtem ko se v zadnjih treh podatki nanašajo na kombinirani
odgovor na vprašanja o pogovornem jeziku s posameznim družinskim članom. Izraz »mešani«
pomeni, da je eden izmed pogovornih jezikov slovenščina.
319
Preglednica 3 Število vpisanih na posameznih stopnjah šolanja v šolskem letu 2021/2022
Stopnja šolanja Tržaška Goriška Špeter Skupaj
pokrajina pokrajina
Vrtci
Osnovne šole
Prvostopenjske srednje šole
Drugostopenjske srednje šole
–
Skupaj
Opombe Prirejeno po Bogatec, Brezigar in Mezgec (2021).
je italijanščina vstopila v šolsko okolje, ki je bilo dotlej pretežno slovensko in
v katerem je bila pogovorni jezik slovenščina.
Primerjava podatkov o pogovornem jeziku med šolskimi leti 1994/1995 in
2019/2020 (preglednica 4)⁸ jasno pokaže zmanjševanje deleža otrok, ki v do-
mačem okolju uporabljajo slovenščino kot pogovorni jezik. Medtem ko je več
kot polovica (57 ) učencev in dijakov leta 1994/1995 doma kot pogovorni je-
zik uporabljala slovenščino in jih je zgolj 7 uporabljalo italijanščino, je slika
25 let kasneje precej drugačna: slovenščino kot (edini) pogovorni jezik doma
uporablja zgolj dobra četrtina prvošolcev (28 ). Delež prvošolcev, ki kot po-
govorni jezik doma uporabljajo izključno italijanščino (33 ), pa je večji od
deleža prvošolcev, ki kot pogovorni jezik uporabljajo izključno slovenščino.
Podatki o maternem jeziku učencev in dijakov (preglednica 5) se bistveno ne
razlikujejo od podatkov o pogovornem jeziku.
Preglednica 4 prikazuje stanje v slovenskih šolah, ki ni homogeno, temveč
zelo heterogeno. Prisotnost otrok s slovenskim pogovornim jezikom doma je
praviloma največja na Tržaškem, najmanjša pa na Videmskem, kar gre pripi-
sati tudi različnim zgodovinskim okoliščinam razvoja manjšinske skupnosti
in manjšinskega šolstva na teh območjih.
Če kot primer vzamemo Osnovno šolo Ljubke Šorli v Romjanu (Jagodic in
Zago 2022), ki sodi med šole s številčnejšo italijansko populacijo otrok, ugo-
tovimo naslednje: po oceni staršev 84,1 učencev, ki obiskujejo to šolo, v
⁸ Ker podatki izvirajo iz različnih raziskav, je vzorec anketiranih različen. V šolskih letih 1994/1995–
1996/1997 in 2002/2003 so bili v vzorec všteti vsi razredi na vseh stopnjah šolanja (špeterska
vzgojno-izobraževalna ustanova je bila izvzeta). Podatki iz šolskih let 2011/2012, 2014/2015 in
2019/2020 so bili zbrani v okviru longitudinalne raziskave Šola. Vzorec sestavljajo vsi prvošolci
na vseh stopnjah šolanja. Poleg tega se podatki v prvih dveh izvedbah nanašajo na odgovor na
vprašanje o pogovornem jeziku, medtem ko se v zadnjih treh podatki nanašajo na kombinirani
odgovor na vprašanja o pogovornem jeziku s posameznim družinskim članom. Izraz »mešani«
pomeni, da je eden izmed pogovornih jezikov slovenščina.
319
