Page 320 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 320
a Brezigar in Alenka Verša
Preglednica 4 Pogovorni jezik
Leto Slovenski »Mešani« Neslovenski
/–/ , , ,
/
/ , , ,
/
/ , , ,
, , ,
, , ,
Opombe V odstotkih. Prirejeno po Bogatec in Bufon (1996, 12), Bogatec in Bufon (1999, 103),
Bogatec (2004, 8) ter Bogatec, Brezigar in Mezgec (2021, 47).
Preglednica 5 Materni jezik prvošolcev v šolskem letu 2019/2020 glede na stopnjo šolanja
Stopnja šolanja Slovenski »Mešani« Neslovenski
Osnovne šole , , ,
Prvostopenjske srednje šole , , ,
Drugostopenjske srednje šole , , ,
, , ,
Povprečje
Opombe Prirejeno po Bogatec (2020).
družinskem krogu govori večinoma italijansko (Tenca Montini in Zago 2022,
70). Ta odstotek naraste na 89,3 pri otrocih v srednji šoli prve stopnje. Otrok,
ki govorijo večinoma slovensko, pa je v osnovni šoli 1,6 , v srednji pa 1,8
(Tenca Montini in Zago 2022, 70). Pri tem velja poudariti, da je tu govora o šoli
s slovenskim učnim jezikom – torej šoli, kjer je učni jezik slovenščina.
Ti podatki niso zanimivi zgolj z jezikovnega vidika, temveč tudi z vidika
identitete in poslanstva šole. Upravičeno lahko dvomimo, da se identifikacija
velikega dela učencev in dijakov v šoli sklada z načelnim poslanstvom slo-
venske šole, ki je usmerjeno v ohranjanje slovenske skupnosti, njenega je-
zika, identitete in zgodovinskega spomina. Šola v Romjanu je dober primer
krepitve zunanjega pasu koncentričnega modela manjšine. Vprašanje pa je,
ali se (in če se, kako in v kolikšni meri) ta pot učencev in dijakov nadaljuje
proti trdemu jedru manjšine, kar bi bilo v prihodnosti smiselno natančneje
preveriti.
Poleg upadanja števila otrok, katerih pogovorni in materni jezik je slo-
venščina, pa podatki (preglednica 5) nakazujejo tudi osip deleža otrok z ne-
slovenskim maternim jezikom pri prehajanju iz vrtca (55 ) v drugostopenj-
sko srednjo šolo (20 ), saj se jezikovna sestava vpisanih spreminja. To lahko
deloma pripišemo povečevanju priliva otrok iz neslovenskih družin – torej
časovni oz. generacijski komponenti. Pomemben vidik pa predstavlja tudi
upad števila otrok, ki se ob zaključeni stopnji šolanja odločijo za nadaljeva-
320
Preglednica 4 Pogovorni jezik
Leto Slovenski »Mešani« Neslovenski
/–/ , , ,
/
/ , , ,
/
/ , , ,
, , ,
, , ,
Opombe V odstotkih. Prirejeno po Bogatec in Bufon (1996, 12), Bogatec in Bufon (1999, 103),
Bogatec (2004, 8) ter Bogatec, Brezigar in Mezgec (2021, 47).
Preglednica 5 Materni jezik prvošolcev v šolskem letu 2019/2020 glede na stopnjo šolanja
Stopnja šolanja Slovenski »Mešani« Neslovenski
Osnovne šole , , ,
Prvostopenjske srednje šole , , ,
Drugostopenjske srednje šole , , ,
, , ,
Povprečje
Opombe Prirejeno po Bogatec (2020).
družinskem krogu govori večinoma italijansko (Tenca Montini in Zago 2022,
70). Ta odstotek naraste na 89,3 pri otrocih v srednji šoli prve stopnje. Otrok,
ki govorijo večinoma slovensko, pa je v osnovni šoli 1,6 , v srednji pa 1,8
(Tenca Montini in Zago 2022, 70). Pri tem velja poudariti, da je tu govora o šoli
s slovenskim učnim jezikom – torej šoli, kjer je učni jezik slovenščina.
Ti podatki niso zanimivi zgolj z jezikovnega vidika, temveč tudi z vidika
identitete in poslanstva šole. Upravičeno lahko dvomimo, da se identifikacija
velikega dela učencev in dijakov v šoli sklada z načelnim poslanstvom slo-
venske šole, ki je usmerjeno v ohranjanje slovenske skupnosti, njenega je-
zika, identitete in zgodovinskega spomina. Šola v Romjanu je dober primer
krepitve zunanjega pasu koncentričnega modela manjšine. Vprašanje pa je,
ali se (in če se, kako in v kolikšni meri) ta pot učencev in dijakov nadaljuje
proti trdemu jedru manjšine, kar bi bilo v prihodnosti smiselno natančneje
preveriti.
Poleg upadanja števila otrok, katerih pogovorni in materni jezik je slo-
venščina, pa podatki (preglednica 5) nakazujejo tudi osip deleža otrok z ne-
slovenskim maternim jezikom pri prehajanju iz vrtca (55 ) v drugostopenj-
sko srednjo šolo (20 ), saj se jezikovna sestava vpisanih spreminja. To lahko
deloma pripišemo povečevanju priliva otrok iz neslovenskih družin – torej
časovni oz. generacijski komponenti. Pomemben vidik pa predstavlja tudi
upad števila otrok, ki se ob zaključeni stopnji šolanja odločijo za nadaljeva-
320
