Page 322 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 322
a Brezigar in Alenka Verša
Slika 3 Delež prvošolcev pri prehajanju z ene stopnje šolanja na drugo v obdobju vpisov
2001/2021 (v ) na Goriškem (v odstotkih; svetlo – prehod iz vrtca v osnovno, temno
– prehod iz osnovne v prvostopenjsko, temno črtkano – prehod iz prvo- v
drugostopenjsko; prirejeno po Bogatec (2021c))
Italiji, je treba razumeti, zakaj prihaja do osipa in zakaj se ta povečuje (slika
1). Norina Bogatec (2021a) se je tega vprašanja dotaknila v raziskavi Po mali
maturi, v kateri je 30 dijakov izpostavilo, da so se v italijansko drugosto-
penjsko srednjo šolo vpisali, ker tovrstne šole s slovenskim učnim jezikom
ni oz. je predaleč. 19 dijakov je kot razlog navedlo, da dobro oz. bolje ob-
vladajo italijanski jezik. Tem velja prišteti še kumulativnih 19 odgovorov, ki
izražajo naklonjenost nadaljnjemu izobraževanju v italijanskem jeziku. Sku-
paj to predstavlja 45 anketirancev, katerih odločitev za vpis v italijansko
drugostopenjsko šolo je povezana bodisi z znanjem, s percepcijo znanja ali
statusom in z odnosom do manjšinskega ali večinskega jezika.
Te podatke, ki predstavljajo svežo sliko razlogov za vpis na italijansko šolo
druge stopnje, lahko z nekaj metodološkimi omejitvami⁹ primerjamo s sta-
rejšimi podatki o razlogih za vpis v italijansko šolo (Bogatec in Bufon 1996;
1999), kjer je med razlogi za vpis v italijansko šolo 72 staršev navajalo, da ni
ustrezne šole s slovenskim učnim jezikom. Druga najpogostejša utemeljitev
za vpis v italijansko šolo je bila skrb za dobro znanje italijanskega jezika (5 )
(Bogatec in Bufon 1999, 143–144).
⁹ Pri raziskavah Norine Bogatec in Bufona (1996; 1999) so anketiranci lahko izbrali samo en odgo-
vor, pri kasnejših raziskavah, vključno s tistimi Tence Montinija in Zage (2022) ter Norine Bogatec
(2021b), pa več kot en odgovor (praviloma tri).
322
Slika 3 Delež prvošolcev pri prehajanju z ene stopnje šolanja na drugo v obdobju vpisov
2001/2021 (v ) na Goriškem (v odstotkih; svetlo – prehod iz vrtca v osnovno, temno
– prehod iz osnovne v prvostopenjsko, temno črtkano – prehod iz prvo- v
drugostopenjsko; prirejeno po Bogatec (2021c))
Italiji, je treba razumeti, zakaj prihaja do osipa in zakaj se ta povečuje (slika
1). Norina Bogatec (2021a) se je tega vprašanja dotaknila v raziskavi Po mali
maturi, v kateri je 30 dijakov izpostavilo, da so se v italijansko drugosto-
penjsko srednjo šolo vpisali, ker tovrstne šole s slovenskim učnim jezikom
ni oz. je predaleč. 19 dijakov je kot razlog navedlo, da dobro oz. bolje ob-
vladajo italijanski jezik. Tem velja prišteti še kumulativnih 19 odgovorov, ki
izražajo naklonjenost nadaljnjemu izobraževanju v italijanskem jeziku. Sku-
paj to predstavlja 45 anketirancev, katerih odločitev za vpis v italijansko
drugostopenjsko šolo je povezana bodisi z znanjem, s percepcijo znanja ali
statusom in z odnosom do manjšinskega ali večinskega jezika.
Te podatke, ki predstavljajo svežo sliko razlogov za vpis na italijansko šolo
druge stopnje, lahko z nekaj metodološkimi omejitvami⁹ primerjamo s sta-
rejšimi podatki o razlogih za vpis v italijansko šolo (Bogatec in Bufon 1996;
1999), kjer je med razlogi za vpis v italijansko šolo 72 staršev navajalo, da ni
ustrezne šole s slovenskim učnim jezikom. Druga najpogostejša utemeljitev
za vpis v italijansko šolo je bila skrb za dobro znanje italijanskega jezika (5 )
(Bogatec in Bufon 1999, 143–144).
⁹ Pri raziskavah Norine Bogatec in Bufona (1996; 1999) so anketiranci lahko izbrali samo en odgo-
vor, pri kasnejših raziskavah, vključno s tistimi Tence Montinija in Zage (2022) ter Norine Bogatec
(2021b), pa več kot en odgovor (praviloma tri).
322
