Page 330 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 330
antha Sever in Joca Zurc

aktivnost, ki jo izvaja skupaj s sovrstniki ali starši, saj ta pomembno prispevka
k njegovemu telesnemu in duševnemu razvoju ter počutju (Videmšek idr.
2018).

Priporočila za redno gibalno udejstvovanje lahko opredelimo s kratico FITT
(angl. frequency, intensity, time, type), ki pomeni pogostost, intenzivnost, čas
in vrsto, ki so učinkovita formula za gibalno aktivnost (Adhikari idr. 2021 v Se-
ver 2022). Pogostost gibalne aktivnosti opredeljuje, kolikokrat na teden naj se
izvaja redna gibalna aktivnost, pri čemer je priporočilo za odrasle vsaj trikrat
na teden, za otroke pa vsak dan (World Health Organization 2020b). Inten-
zivnost gibalne aktivnosti opredeljujemo kot nizko, zmerno ali visoko. Pri-
poročena intenzivnost gibalne aktivnosti za začetnike je lahkotna/nizka ter
lahko postopoma preide na zmerno do visoko intenzivnost v skladu s po-
sameznikovo kondicijsko pripravljenostjo. Priporočena intenzivnost gibalne
aktivnosti za otroke je zmerna do visoka, višja intenzivnost gibalne aktivnosti
otrok pa naj bo prisotna vsaj trikrat na teden (Hadžić idr. 2014 v Sever 2022).
Kljub temu se z visoko intenzivnostjo ne sme pretiravati, saj je lahko škodljiva,
zlasti zaradi mišično-skeletnih obremenitev in možnih poškodb. Kombinacija
zmerne do visoko intenzivne gibalne aktivnosti predstavlja idealno razmerje
in spodbuja mehanizme za ohranjanje presnovnega ter srčno-žilnega sis-
tema (Pišot 2022 [Ali gre za Pišot 2022 Physical Inactivity? Če ne, prosimo do-
dajte še tega in ustrezno razdelite na 2022a in 2022b po abecednem vrstnem
redu glede na naslov članka] v Sever 2022). Navedene smernice omogočajo
izbiro ustrezne gibalne aktivnosti v vseh starostnih obdobjih, ki prispeva h
krepitvi posameznikove telesne pripravljenosti ter k povečanju obvladova-
nja bolezni, povezanih z neustreznim življenjskim slogom, kot so srčno-žilna
obolenja, presnovni sindrom, sladkorna bolezen, debelost ipd. (Sapto 2020).
Joca Zurc in Planinšec (2022) sta izpostavila, da bi poleg navedenih smernic
veljalo preučiti še organizirane in neorganizirane gibalne aktivnosti, čas gi-
balne aktivnosti v vsakodnevnih dejavnostih ter občutek zadovoljstva, sreče
in užitka ob gibanju, ki so enakovredno pomembni za razumevanje udejstvo-
vanja otrok in mladostnikov v gibalnih aktivnostih.

Slovenija spada med države, ki imajo gibalno najaktivnejšo populacijo
otrok na svetu (Jurak idr. 2021). Po podatkih raziskav na reprezentativnih vzor-
cih slovenskih učenk in učencev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju
osnovne šole jih je večina gibalno aktivnih v prostem času petkrat na teden
po eno uro, in to ob rednem pouku športa. Intenzivnost gibanja otroci oce-
njujejo kot zmerno intenzivno, večinoma pa gibalne aktivnosti izvajajo v ne-
organizirani obliki, samostojno ali v družbi prijateljev. Pri tem so ugotovitve
pokazale, da se deklice pogosteje kot dečki vključujejo v gibalne aktivnosti, s

330
   325   326   327   328   329   330   331   332   333   334   335