Page 332 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 332
antha Sever in Joca Zurc
otrok je opazilo tudi 36 staršev v ZDA, 94 južnokorejskih in 42 nizo-
zemskih staršev, ki so ocenili, da se je njihov otrok med epidemijo korona-
virusne bolezni manj gibal in bil manj športno aktiven v primerjavi s časom
pred epidemijo (Velde idr. 2021 v Sever 2022). Prav tako je raziskava, ki se je
ukvarjala z vplivom epidemije na življenjski slog otrok in mladostnikov na Ki-
tajskem, ugotovila, da se je zmanjšalo povprečje njihove gibalne aktivnosti.
Povprečna gibalna aktivnost otrok pred epidemijo je znašala 540 minut na
teden, med epidemijo pa se je znižala na 105 minut na teden. Čas, ki so ga
otroci in mladostniki preživeli pred ekrani, se je podaljšal za povprečno 30 ur
na teden (Xiang idr. 2020 v Sever 2022).
Podatki raziskav kažejo, da sta bili med epidemijo covida-19 zelo po-
membni neorganizirana vadba in igra na prostem, zlasti pri mlajših otroci.
Raziskava na vzorcu otrok in mladostnikov v Nemčiji je pokazala, da so mlajši
otroci pred zapiranjem države za neorganizirano gibalno aktivnost porabili
142,2 minute na dan, po zapiranju pa je udeležba v organiziranih športnih
aktivnostih upadla, medtem ko so neorganizirane oblike gibanja ob vsa-
kodnevnih opravilih celo narasle na 167,8 minute na dan, kar kaže na vi-
soko odvisnost značilnosti otrokove gibalne aktivnosti od možnosti v okolju
(Schmidt idr. 2020). Ameriška raziskava (Dunton, Do in Wang 2020), ki je po-
tekala spomladi 2020, je ugotovila, da so otroci v starosti od 5. do 13. leta
med epidemijo covida-19 izvajali raznovrstne gibalne aktivnosti, med njimi
najpogosteje igro na prostem in sprehode. Kljub temu so starši v tej raziskavi
menili, da se je otrokova gibalna aktivnost med epidemijo koronavirusne bo-
lezni v splošnem zmanjšala. Spremenile so se tudi lokacije izvedbe gibalne
aktivnosti, saj je večina otrok gibalno aktivnost izvajala doma ali v okolici
doma. Večji vpliv izolacijskih ukrepov v času epidemije se je pokazal pri sta-
rejših otrocih (Dunton, Do in Wang 2020). Tudi raziskave pri nas poročajo, da
je gibalna aktivnost slovenskih otrok med epidemijo upadla, in sicer za 40
med tednom in za 35 med koncem tedna (Meh idr. 2021).
Do sprememb v gibalni aktivnosti v času epidemije je lahko prišlo iz ra-
zloga, ker so bile učenkam in učencem med izvedbo šolanja na daljavo od-
vzete interesne dejavnosti ter transportne oblike gibanja, ki imajo enako ko-
rist za zdravje (Završnik in Pišot 2005). Genevieve F. Dunton, Bridgette Do in
Shirlene D. Wang (2020) navajajo, da z omejitvenimi ukrepi v času epidemije
otroci niso imeli dostopa do obveznih in interesnih gibalnih aktivnosti v šoli,
kot so npr. pouk pri obveznem predmetu šport, šolski krožki, ekskurzije itd.
Že sama pot v šolo je namreč pomembna oblika gibalne aktivnosti, ki pred-
stavlja pozitivno protiutež otrokovima pasivnemu preživljanju prostega časa
in sedečemu načinu življenja (López-Bueno idr. 2020). V času epidemije pa
332
otrok je opazilo tudi 36 staršev v ZDA, 94 južnokorejskih in 42 nizo-
zemskih staršev, ki so ocenili, da se je njihov otrok med epidemijo korona-
virusne bolezni manj gibal in bil manj športno aktiven v primerjavi s časom
pred epidemijo (Velde idr. 2021 v Sever 2022). Prav tako je raziskava, ki se je
ukvarjala z vplivom epidemije na življenjski slog otrok in mladostnikov na Ki-
tajskem, ugotovila, da se je zmanjšalo povprečje njihove gibalne aktivnosti.
Povprečna gibalna aktivnost otrok pred epidemijo je znašala 540 minut na
teden, med epidemijo pa se je znižala na 105 minut na teden. Čas, ki so ga
otroci in mladostniki preživeli pred ekrani, se je podaljšal za povprečno 30 ur
na teden (Xiang idr. 2020 v Sever 2022).
Podatki raziskav kažejo, da sta bili med epidemijo covida-19 zelo po-
membni neorganizirana vadba in igra na prostem, zlasti pri mlajših otroci.
Raziskava na vzorcu otrok in mladostnikov v Nemčiji je pokazala, da so mlajši
otroci pred zapiranjem države za neorganizirano gibalno aktivnost porabili
142,2 minute na dan, po zapiranju pa je udeležba v organiziranih športnih
aktivnostih upadla, medtem ko so neorganizirane oblike gibanja ob vsa-
kodnevnih opravilih celo narasle na 167,8 minute na dan, kar kaže na vi-
soko odvisnost značilnosti otrokove gibalne aktivnosti od možnosti v okolju
(Schmidt idr. 2020). Ameriška raziskava (Dunton, Do in Wang 2020), ki je po-
tekala spomladi 2020, je ugotovila, da so otroci v starosti od 5. do 13. leta
med epidemijo covida-19 izvajali raznovrstne gibalne aktivnosti, med njimi
najpogosteje igro na prostem in sprehode. Kljub temu so starši v tej raziskavi
menili, da se je otrokova gibalna aktivnost med epidemijo koronavirusne bo-
lezni v splošnem zmanjšala. Spremenile so se tudi lokacije izvedbe gibalne
aktivnosti, saj je večina otrok gibalno aktivnost izvajala doma ali v okolici
doma. Večji vpliv izolacijskih ukrepov v času epidemije se je pokazal pri sta-
rejših otrocih (Dunton, Do in Wang 2020). Tudi raziskave pri nas poročajo, da
je gibalna aktivnost slovenskih otrok med epidemijo upadla, in sicer za 40
med tednom in za 35 med koncem tedna (Meh idr. 2021).
Do sprememb v gibalni aktivnosti v času epidemije je lahko prišlo iz ra-
zloga, ker so bile učenkam in učencem med izvedbo šolanja na daljavo od-
vzete interesne dejavnosti ter transportne oblike gibanja, ki imajo enako ko-
rist za zdravje (Završnik in Pišot 2005). Genevieve F. Dunton, Bridgette Do in
Shirlene D. Wang (2020) navajajo, da z omejitvenimi ukrepi v času epidemije
otroci niso imeli dostopa do obveznih in interesnih gibalnih aktivnosti v šoli,
kot so npr. pouk pri obveznem predmetu šport, šolski krožki, ekskurzije itd.
Že sama pot v šolo je namreč pomembna oblika gibalne aktivnosti, ki pred-
stavlja pozitivno protiutež otrokovima pasivnemu preživljanju prostega časa
in sedečemu načinu življenja (López-Bueno idr. 2020). V času epidemije pa
332
