Page 335 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 335
Gibalna aktivnost učenk in učencev osnovnih šol v Prekmurju
Opis poteka raziskave in analize podatkov
Zbiranje podatkov smo izvedli tako, da smo v izbranih osnovnih šolah med
razredno uro ankete razdelili učencem, ki so imeli za reševanje enake pogoje.
Anketiranje je potekalo od 13. oktobra 2021 do 19. novembra 2021. Učenci so
vprašalnik reševali v povprečju 20 minut. Pred izvedbo smo preko šole star-
šem poslali pisna soglasja za sodelovanje njihovega otroka v raziskavi, ki so
jih podpisali in s tem dovolili, da se učenec udeleži anketiranja. Etičnost ra-
ziskave smo zagotovili z anonimnostjo anketiranih oseb in s prostovoljnim
pristopom k izpolnjevanju vprašalnika.
Za analizo podatkov smo uporabili program IBM SPSS 28.0.1 (SPSS Inc., Chi-
chago, IL). Za vse spremenljivke smo najprej izračunali opisno statistiko (pov-
prečno vrednost, standardni odklon, frekvence in odstotkovne deleže). Za
ugotavljanje statistično značilnih razlik v gibalni aktivnosti med deklicami in
dečki ter med različnimi starostnimi skupinami smo uporabili kontingenčne
tabele in t-test za neodvisne vzorce. Za statistično značilne smo upoštevali
razlike na ravni 5-odstotnega in manjšega tveganja (p ≤ 0,05).
Rezultati
V pričujočem poglavju prikazujemo rezultate o pogostnosti, obliki, intenziv-
nosti in vsebini ukvarjanja z gibalno aktivnostjo učenk ter učencev drugega
vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovnih šol v Prekmurju v obdobju epi-
demije covida-19. Za vse spremenljivke smo testirali tudi razlike glede na spol
in starost učencev. Statistično značilne razlike v značilnostih gibalne aktiv-
nosti preučevanega vzorca so se pokazale samo glede na spol, kar prikazu-
jemo v nadaljevanju.
Preglednica 2 kaže, da se je največ učenk drugega vzgojno-izobraževalne-
ga obdobja v času epidemije z gibalno aktivnostjo ukvarjalo zelo pogosto
oz. od 5- do 7-krat na teden, to je 75,3 . Pri učencih je bil ta delež 73,1 . Sku-
pni delež otrok, ki so se označili za gibalno neaktivne, je bil 13,2 , pri čemer
je bilo v tej skupini več dečkov (57,7 ) v primerjavi z deklicami. Hi-kvadrat-
test je med učenkami in učenci pokazal statistično značilne razlike v pogo-
stosti ukvarjanja z gibalno aktivnostjo v času epidemije na ravni manj kot
5-odstotnega tveganja (p = 0,026). Pri posploševanju ugotovitev pa velja do-
ločena previdnost, saj je bil vzorec dečkov (n = 108) v raziskavi večji od vzorca
deklic (n = 89).
Učenci drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja so glede oblike gibalne
aktivnosti (preglednica 3) navedli, da se z gibalno aktivnostjo v največji meri
ukvarjajo skupaj z družinskimi člani (PV = 1,54), kar glede na ordinalno mer-
sko lestvico pomeni razmejitev med včasih in pogosto. Organizirana gibalna
335
Opis poteka raziskave in analize podatkov
Zbiranje podatkov smo izvedli tako, da smo v izbranih osnovnih šolah med
razredno uro ankete razdelili učencem, ki so imeli za reševanje enake pogoje.
Anketiranje je potekalo od 13. oktobra 2021 do 19. novembra 2021. Učenci so
vprašalnik reševali v povprečju 20 minut. Pred izvedbo smo preko šole star-
šem poslali pisna soglasja za sodelovanje njihovega otroka v raziskavi, ki so
jih podpisali in s tem dovolili, da se učenec udeleži anketiranja. Etičnost ra-
ziskave smo zagotovili z anonimnostjo anketiranih oseb in s prostovoljnim
pristopom k izpolnjevanju vprašalnika.
Za analizo podatkov smo uporabili program IBM SPSS 28.0.1 (SPSS Inc., Chi-
chago, IL). Za vse spremenljivke smo najprej izračunali opisno statistiko (pov-
prečno vrednost, standardni odklon, frekvence in odstotkovne deleže). Za
ugotavljanje statistično značilnih razlik v gibalni aktivnosti med deklicami in
dečki ter med različnimi starostnimi skupinami smo uporabili kontingenčne
tabele in t-test za neodvisne vzorce. Za statistično značilne smo upoštevali
razlike na ravni 5-odstotnega in manjšega tveganja (p ≤ 0,05).
Rezultati
V pričujočem poglavju prikazujemo rezultate o pogostnosti, obliki, intenziv-
nosti in vsebini ukvarjanja z gibalno aktivnostjo učenk ter učencev drugega
vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovnih šol v Prekmurju v obdobju epi-
demije covida-19. Za vse spremenljivke smo testirali tudi razlike glede na spol
in starost učencev. Statistično značilne razlike v značilnostih gibalne aktiv-
nosti preučevanega vzorca so se pokazale samo glede na spol, kar prikazu-
jemo v nadaljevanju.
Preglednica 2 kaže, da se je največ učenk drugega vzgojno-izobraževalne-
ga obdobja v času epidemije z gibalno aktivnostjo ukvarjalo zelo pogosto
oz. od 5- do 7-krat na teden, to je 75,3 . Pri učencih je bil ta delež 73,1 . Sku-
pni delež otrok, ki so se označili za gibalno neaktivne, je bil 13,2 , pri čemer
je bilo v tej skupini več dečkov (57,7 ) v primerjavi z deklicami. Hi-kvadrat-
test je med učenkami in učenci pokazal statistično značilne razlike v pogo-
stosti ukvarjanja z gibalno aktivnostjo v času epidemije na ravni manj kot
5-odstotnega tveganja (p = 0,026). Pri posploševanju ugotovitev pa velja do-
ločena previdnost, saj je bil vzorec dečkov (n = 108) v raziskavi večji od vzorca
deklic (n = 89).
Učenci drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja so glede oblike gibalne
aktivnosti (preglednica 3) navedli, da se z gibalno aktivnostjo v največji meri
ukvarjajo skupaj z družinskimi člani (PV = 1,54), kar glede na ordinalno mer-
sko lestvico pomeni razmejitev med včasih in pogosto. Organizirana gibalna
335
