Page 331 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 331
Gibalna aktivnost učenk in učencev osnovnih šol v Prekmurju
katerimi se ukvarjajo skupaj s svojo družino (npr. kolesarjenje) (Zurc in Planin-
šec 2022). Dobra tretjina otrok je visoko intenzivno gibalno aktivnih, polovica
pa se jih udejstvuje v gibalni aktivnosti, ki poteka pod strokovnim vodstvom
v organizirani obliki. Gibalno aktivnost, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena
organizacija (World Health Organization 2020b), to je 60 minut na dan, izvaja
slaba polovica slovenskih otrok med 9. in 12. letom, ob vključitvi števila ur pri
predmetu šport se delež poveča na 65 (Zurc 2011). Raziskave še kažejo, da
intenzivnost gibanja otrok in mladostnikov s starostjo upada ter da so dečki
v primerjavi z deklicami intenzivneje (Zurc 2011), pogosteje in v večji meri
organizirano aktivni (Zurc in Planinšec 2022). Epidemija covida-19 in ukrepi
samoizolacije ter šolanja na daljavo so imeli pomemben vpliv ne samo na
šolanje, temveč tudi na spremembo gibalnih navad pri šolajočih se otrocih
in mladostnikih.
Z empiričnim raziskovanjem gibalnega udejstvovanja učenk in učencev v
osnovni šoli smo želeli dobiti vpogled v posledice epidemije covida-19. Za-
nimalo nas je, kakšno je bilo stanje gibalne aktivnosti pri učenkah in učen-
cih, ki so v obdobju epidemije covida-19 obiskovali 4.–6. razred oz. drugo
vzgojno-izobraževalno obdobje osnovnih šol v prekmurski regiji. Dobljene
ugotovitve omogočajo vpogled v vrzeli na obravnavanem področju ter nu-
dijo izhodišča za prihodnja načrtovanja vzgojno-izobraževalnih intervencij
pri tistih značilnostih gibalne aktivnosti, ki so se pri osnovnošolcih med epi-
demijo najbolj poslabšale.
Spremembe v gibalni aktivnosti otrok in mladostnikov
med epidemijo covida-19
V izrednih razmerah epidemije covida-19 je prišlo do ukrepov za omejitev šir-
jenja koronavirusa, med katerimi sta bili tudi samoizolacija ter šolanje na da-
ljavo. To situacijo so morali sprejeti vsi, ki so bili vključeni v izobraževanje,
in se z njo spoprijeti (Ferri, Grifoni in Guzzo 2020). V Sloveniji so v tem ob-
dobju potekali nacionalni intervencijski programi na področju spodbujanja
gibalne aktivnosti v vseh starostnih skupinah prebivalstva. Pripravljene so
bile nacionalne smernice za gibalno dejavnost otrok in mladostnikov v do-
mačem okolju. Kljub zavzemanju za ohranitev zadostne gibalne aktivnosti
mladih pa se je le-ta v državi po razglasitvi epidemije zaradi ukrepov samo-
izolacije močno zmanjšala (Jurak idr. 2021).
Podobno so poročale tudi druge države. V Kanadi je tako med epidemijo
le 4,8 otrok in 0,6 mladih izpolnjevalo smernice in priporočila glede gi-
balne aktivnosti, količine sedentarnega življenjskega sloga ter spanja šola-
jočih se otrok in mladine (Moore idr. 2020). Spremembe v gibalni aktivnosti
331
katerimi se ukvarjajo skupaj s svojo družino (npr. kolesarjenje) (Zurc in Planin-
šec 2022). Dobra tretjina otrok je visoko intenzivno gibalno aktivnih, polovica
pa se jih udejstvuje v gibalni aktivnosti, ki poteka pod strokovnim vodstvom
v organizirani obliki. Gibalno aktivnost, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena
organizacija (World Health Organization 2020b), to je 60 minut na dan, izvaja
slaba polovica slovenskih otrok med 9. in 12. letom, ob vključitvi števila ur pri
predmetu šport se delež poveča na 65 (Zurc 2011). Raziskave še kažejo, da
intenzivnost gibanja otrok in mladostnikov s starostjo upada ter da so dečki
v primerjavi z deklicami intenzivneje (Zurc 2011), pogosteje in v večji meri
organizirano aktivni (Zurc in Planinšec 2022). Epidemija covida-19 in ukrepi
samoizolacije ter šolanja na daljavo so imeli pomemben vpliv ne samo na
šolanje, temveč tudi na spremembo gibalnih navad pri šolajočih se otrocih
in mladostnikih.
Z empiričnim raziskovanjem gibalnega udejstvovanja učenk in učencev v
osnovni šoli smo želeli dobiti vpogled v posledice epidemije covida-19. Za-
nimalo nas je, kakšno je bilo stanje gibalne aktivnosti pri učenkah in učen-
cih, ki so v obdobju epidemije covida-19 obiskovali 4.–6. razred oz. drugo
vzgojno-izobraževalno obdobje osnovnih šol v prekmurski regiji. Dobljene
ugotovitve omogočajo vpogled v vrzeli na obravnavanem področju ter nu-
dijo izhodišča za prihodnja načrtovanja vzgojno-izobraževalnih intervencij
pri tistih značilnostih gibalne aktivnosti, ki so se pri osnovnošolcih med epi-
demijo najbolj poslabšale.
Spremembe v gibalni aktivnosti otrok in mladostnikov
med epidemijo covida-19
V izrednih razmerah epidemije covida-19 je prišlo do ukrepov za omejitev šir-
jenja koronavirusa, med katerimi sta bili tudi samoizolacija ter šolanje na da-
ljavo. To situacijo so morali sprejeti vsi, ki so bili vključeni v izobraževanje,
in se z njo spoprijeti (Ferri, Grifoni in Guzzo 2020). V Sloveniji so v tem ob-
dobju potekali nacionalni intervencijski programi na področju spodbujanja
gibalne aktivnosti v vseh starostnih skupinah prebivalstva. Pripravljene so
bile nacionalne smernice za gibalno dejavnost otrok in mladostnikov v do-
mačem okolju. Kljub zavzemanju za ohranitev zadostne gibalne aktivnosti
mladih pa se je le-ta v državi po razglasitvi epidemije zaradi ukrepov samo-
izolacije močno zmanjšala (Jurak idr. 2021).
Podobno so poročale tudi druge države. V Kanadi je tako med epidemijo
le 4,8 otrok in 0,6 mladih izpolnjevalo smernice in priporočila glede gi-
balne aktivnosti, količine sedentarnega življenjskega sloga ter spanja šola-
jočih se otrok in mladine (Moore idr. 2020). Spremembe v gibalni aktivnosti
331
