Page 388 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 388
mina Rejec
Sklepne ugotovitve
Virtualna resničnost že od začetka 90. letih pridobiva uporabnost, saj omo-
goča večjo dostopnost, doseg in vključenost obiskovalcev ter pomaga pri
prezentaciji kulturne dediščine. Muzeji so se na hiter razvoj tehnologije od-
zvali z uvedbo novih digitalnih in virtualnih strategij, kot so npr. spletne raz-
stave, virtualni ogledi ter angažiranje na družabnih medijih. Pri tem so se mu-
zejski delavci srečevali s pojmi virtualna, mešana in obogatena resničnost,
kjer je še toliko pomembnejša pravilna uporaba terminologije, ki je ključnega
pomena pri razpravi o XR-tehnologiji. Uporaba virtualne resničnosti oz. XR-
tehnologij na splošno v muzejih ima veliko možnosti za nadaljnje raziskave
na tem področju, saj se je korenito spremenil način, kako ljudje doživljajo
kulturno dediščino in se z njo ukvarjajo. Dve izmed pomembnejših tem, s ka-
tero se ukvarjajo muzeji in muzejski delavci, sta tudi dostopnost in trajnost.
Razvoj virtualnih muzejev prinaša izzive, na kakšen način zagotoviti visoko-
kakovostno digitalno vsebino in pri tem na trajnosten način vključiti multi-
medijsko tehnologijo. Na področju informacijske znanosti gre težnja po opti-
malnih rezultatih z roko v roki z željo po odprtokodnih sistemih, ki bi jih lahko
za nadaljnji razvoj virtualnih muzejev uporabljali tudi muzejski strokovnjaki.
Poudariti je treba, da virtualni muzeji nikakor ne morejo nadomestiti fizičnih,
temveč jih le dopolnjujejo in predstavljajo skupek idej, konceptov ter spo-
ročil muzeja. Ena glavnih stvari muzeja bo ostala ista, ne glede na to, ali ga
bomo obiskali v fizični ali digitalni obliki. In to je izobraževalna funkcija, ki jo
muzeji predstavljajo.
V članku so večinoma izpostavljene pozitivne lastnosti razvoja XR-tehno-
logije in virtualnih muzejev, vendar je pomembno poudariti, da gre razvoj hi-
tro naprej, in vprašanje je, ali lahko muzeji temu napredku tudi konkurenčno
sledijo.
Literatura
Arthur, P. 2008. »Exhibiting History: The Digital Future.« Journal of the National
Museum of Australia 3 (1): 33–50.
Baceviciute, S. 2020. »Designing Virtual Reality for Learning.« Doktorska diser-
tacija, University of Copenhagen.
Ch’ng, E., S. Cai, F. T. Leow in T. E. Zhang. 2019. »Adoption and Use of Emer-
ging Cultural Technologies in China’s Museums.« Journal of Cultural Heri-
tage 37:170–180.
Choi, B., in J. Kim. 2021. »Changes and Challenges in Museum Management af-
ter the COVID-19 Pandemic.« Journal of Open Innovation: Technology, Mar-
ket, and Complexity 7 (2): 148.
Dede, C. 1996. »The Evolution of Distance Education: Emerging Technologies
388
Sklepne ugotovitve
Virtualna resničnost že od začetka 90. letih pridobiva uporabnost, saj omo-
goča večjo dostopnost, doseg in vključenost obiskovalcev ter pomaga pri
prezentaciji kulturne dediščine. Muzeji so se na hiter razvoj tehnologije od-
zvali z uvedbo novih digitalnih in virtualnih strategij, kot so npr. spletne raz-
stave, virtualni ogledi ter angažiranje na družabnih medijih. Pri tem so se mu-
zejski delavci srečevali s pojmi virtualna, mešana in obogatena resničnost,
kjer je še toliko pomembnejša pravilna uporaba terminologije, ki je ključnega
pomena pri razpravi o XR-tehnologiji. Uporaba virtualne resničnosti oz. XR-
tehnologij na splošno v muzejih ima veliko možnosti za nadaljnje raziskave
na tem področju, saj se je korenito spremenil način, kako ljudje doživljajo
kulturno dediščino in se z njo ukvarjajo. Dve izmed pomembnejših tem, s ka-
tero se ukvarjajo muzeji in muzejski delavci, sta tudi dostopnost in trajnost.
Razvoj virtualnih muzejev prinaša izzive, na kakšen način zagotoviti visoko-
kakovostno digitalno vsebino in pri tem na trajnosten način vključiti multi-
medijsko tehnologijo. Na področju informacijske znanosti gre težnja po opti-
malnih rezultatih z roko v roki z željo po odprtokodnih sistemih, ki bi jih lahko
za nadaljnji razvoj virtualnih muzejev uporabljali tudi muzejski strokovnjaki.
Poudariti je treba, da virtualni muzeji nikakor ne morejo nadomestiti fizičnih,
temveč jih le dopolnjujejo in predstavljajo skupek idej, konceptov ter spo-
ročil muzeja. Ena glavnih stvari muzeja bo ostala ista, ne glede na to, ali ga
bomo obiskali v fizični ali digitalni obliki. In to je izobraževalna funkcija, ki jo
muzeji predstavljajo.
V članku so večinoma izpostavljene pozitivne lastnosti razvoja XR-tehno-
logije in virtualnih muzejev, vendar je pomembno poudariti, da gre razvoj hi-
tro naprej, in vprašanje je, ali lahko muzeji temu napredku tudi konkurenčno
sledijo.
Literatura
Arthur, P. 2008. »Exhibiting History: The Digital Future.« Journal of the National
Museum of Australia 3 (1): 33–50.
Baceviciute, S. 2020. »Designing Virtual Reality for Learning.« Doktorska diser-
tacija, University of Copenhagen.
Ch’ng, E., S. Cai, F. T. Leow in T. E. Zhang. 2019. »Adoption and Use of Emer-
ging Cultural Technologies in China’s Museums.« Journal of Cultural Heri-
tage 37:170–180.
Choi, B., in J. Kim. 2021. »Changes and Challenges in Museum Management af-
ter the COVID-19 Pandemic.« Journal of Open Innovation: Technology, Mar-
ket, and Complexity 7 (2): 148.
Dede, C. 1996. »The Evolution of Distance Education: Emerging Technologies
388
