Page 50 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 50
a Rejc in Vanja Riccarda Kiswarday
Preglednica 2 Število in delež učencev z avtizmom v programih s prilagojenim izvajanjem
in DSP od šolskega leta 2015/2016 do 2021/2022
Šolsko leto () () Šolsko leto () ()
/ , / ,
/ , / ,
/ , / ,
/ ,
Opombe Naslovi stolpcev: (1) število učencev z avtizmom, (2) delež učencev z avtizmom (v
odstotkih) med vsemi učenci s posebnimi potrebami. Povzeto po Ministrstvu za izobraževanje,
znanost in šport (b. l.).
Razvoj vzgoje in izobraževanja otrok z avtizmom v Sloveniji
S pogledom v preteklost vzgoje in izobraževanja ugotovimo, da sta se poj-
movanje ter posledično vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potre-
bami (v nadaljevanju PP) vse od 18. stoletja do danes močno spremenila. Od
spoznanja, da imajo tudi otroci s PP potencial za učenje, smo preko speciali-
ziranih šol in zavodov oz. segregacije postopoma utrli pot sprva do integra-
cije in nato inkluzije (Opara 2007) oz. do vključevanja otrok s PP, tudi otrok z
avtizmom, v inkluzivne šole in vrtce, ki bi morali biti v čim večji meri usposo-
bljeni za ustrezno prilagajanje izvajanja programov potrebam posameznika.
Otroci z avtizmom oz. avtističnimi motnjami (v nadaljevanju AM) so v sloven-
ski zakonodaji (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 2011) kot sa-
mostojna skupina otrok s PP opredeljeni šele od leta 2011 dalje. Pred tem so
bili najpogosteje opredeljeni kot dolgotrajno bolni otroci, otroci z govorno-
jezikovno motnjo ali sploh niso bili opredeljeni in/ali prepoznani kot otroci z
avtizmom (Rogič Ožek 2020). Glede na individualne značilnosti se otroci z AM
lahko vključijo v kateri koli program vzgoje in izobraževanja (Jurišić 2016), na
odločitev o izbiri ustreznega programa pa bolj kot intelektualne sposobnosti
vpliva raven otrokovega prilagojenega vedenja (Vovk Ornik 2018). Podatki o
številu učencev z avtizmom v osnovnošolskih programih v preglednici 2 ka-
žejo, da je bilo v šolskem letu 2015/2016 v program s prilagojenim izvajanjem
in dodatno strokovno pomočjo (v nadaljevanju DSP) vključenih 105 učencev
z AM, kar predstavlja 1 vseh učencev s PP, v šolskem letu 2021/2022 pa že
232 učencev z AM, to je 1,6 vseh učencev s PP.
Ker se avtizem pogosto pojavlja sočasno z drugimi težavami, motnjami oz.
stanji (Gillberg 2010; Hyman, Levy in Myers 2020), je otrok z AM lahko ume-
ščen tudi v skupino učencev z več motnjami. Podatki kažejo, da je bilo v šol-
skem letu 2021/2022 v programe s prilagojenim izvajanjem in DSP vključenih
kar 4.218 učencev z več motnjami, kar predstavlja 29,8 vseh učencev s PP
50
Preglednica 2 Število in delež učencev z avtizmom v programih s prilagojenim izvajanjem
in DSP od šolskega leta 2015/2016 do 2021/2022
Šolsko leto () () Šolsko leto () ()
/ , / ,
/ , / ,
/ , / ,
/ ,
Opombe Naslovi stolpcev: (1) število učencev z avtizmom, (2) delež učencev z avtizmom (v
odstotkih) med vsemi učenci s posebnimi potrebami. Povzeto po Ministrstvu za izobraževanje,
znanost in šport (b. l.).
Razvoj vzgoje in izobraževanja otrok z avtizmom v Sloveniji
S pogledom v preteklost vzgoje in izobraževanja ugotovimo, da sta se poj-
movanje ter posledično vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potre-
bami (v nadaljevanju PP) vse od 18. stoletja do danes močno spremenila. Od
spoznanja, da imajo tudi otroci s PP potencial za učenje, smo preko speciali-
ziranih šol in zavodov oz. segregacije postopoma utrli pot sprva do integra-
cije in nato inkluzije (Opara 2007) oz. do vključevanja otrok s PP, tudi otrok z
avtizmom, v inkluzivne šole in vrtce, ki bi morali biti v čim večji meri usposo-
bljeni za ustrezno prilagajanje izvajanja programov potrebam posameznika.
Otroci z avtizmom oz. avtističnimi motnjami (v nadaljevanju AM) so v sloven-
ski zakonodaji (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 2011) kot sa-
mostojna skupina otrok s PP opredeljeni šele od leta 2011 dalje. Pred tem so
bili najpogosteje opredeljeni kot dolgotrajno bolni otroci, otroci z govorno-
jezikovno motnjo ali sploh niso bili opredeljeni in/ali prepoznani kot otroci z
avtizmom (Rogič Ožek 2020). Glede na individualne značilnosti se otroci z AM
lahko vključijo v kateri koli program vzgoje in izobraževanja (Jurišić 2016), na
odločitev o izbiri ustreznega programa pa bolj kot intelektualne sposobnosti
vpliva raven otrokovega prilagojenega vedenja (Vovk Ornik 2018). Podatki o
številu učencev z avtizmom v osnovnošolskih programih v preglednici 2 ka-
žejo, da je bilo v šolskem letu 2015/2016 v program s prilagojenim izvajanjem
in dodatno strokovno pomočjo (v nadaljevanju DSP) vključenih 105 učencev
z AM, kar predstavlja 1 vseh učencev s PP, v šolskem letu 2021/2022 pa že
232 učencev z AM, to je 1,6 vseh učencev s PP.
Ker se avtizem pogosto pojavlja sočasno z drugimi težavami, motnjami oz.
stanji (Gillberg 2010; Hyman, Levy in Myers 2020), je otrok z AM lahko ume-
ščen tudi v skupino učencev z več motnjami. Podatki kažejo, da je bilo v šol-
skem letu 2021/2022 v programe s prilagojenim izvajanjem in DSP vključenih
kar 4.218 učencev z več motnjami, kar predstavlja 29,8 vseh učencev s PP
50
