Page 52 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 52
a Rejc in Vanja Riccarda Kiswarday
alno okolje ter za aktivno sodelovanje v vseh fazah individualizacije učnega
dela otrok s PP.³
Inkluzivni pedagog se lahko zaposli v različnih programih vzgoje in izo-
braževanja, kamor se vključujejo (tudi) otroci z AM. V vrtcih je njegova vloga
predvsem prepoznavanje otrok z AM (in drugimi PP) in načrtovanje ustre-
znih oblik pomoči ter podpore otroku in staršem. Pri zgodnji obravnavi otrok
z avtizmom ima poleg vzgojitelja eno pomembnejših vlog ravno inkluzivni
pedagog, ki lahko strokovnim delavcem vrtca svetuje pri izboru in uporabi
lestvic za sistematično opazovanje ter beleženje zgodnjih znakov avtizma
in načrtovanju ustreznih, z dokazi podprtih pristopov za zgodnjo obravnavo
(Kiswarday in Rejc 2019). Strokovnjaki namreč poudarjajo, da je avtizem z vi-
soko verjetnostjo mogoče prepoznati že pri starosti dveh let, kljub temu pa
večina otrok diagnozo prejme šele po 4. letu starosti (Baio idr. 2018). Inklu-
zivni pedagog je pri obravnavi otroka oz. učenca z avtizmom usmerjen pred-
vsem v razvijanje čustvenega opismenjevanja, socialnih in komunikacijskih
veščin, prepoznavanje sprožilcev neželenega vedenja, učenje sprejemljivih
oblik vedenja, razvijanje prilagoditvenih spretnosti ter ustvarjanje vključujo-
čega okolja (Rogič Ožek idr. 2019), kar zahteva zadostno usposobljenost oz.
ustrezne kompetence. Obenem nudi podporo tudi ostalim strokovnim de-
lavcem; raziskave namreč kažejo, da se med učitelji pojavlja izrazita potreba
po sodelovanju s specialnim/z inkluzivnim pedagogom z namenom podpore
pri ustreznem načrtovanju ciljev in strategij dela z otrokom z avtizmom (Able
idr. 2015).
Usposobljenost pedagoških delavcev za vzgojo in izobraževanje otrok
z avtizmom
Glede na porast pojavnosti avtizma v zadnjih desetletjih in posledično vse
večjega števila otrok z avtizmom v rednih vrtcih ter šolah je postalo pozna-
vanje avtizma za pedagoške delavce neobhodno, saj potrebujejo za uspešno
udejanjanje inkluzije v praksi vsi strokovni delavci, ki poučujejo oz. delajo z
otroki z avtizmom, zadostno stopnjo znanja in usposobljenosti. Juliet E. Hart
in Ida Malian (2013) kot najpomembnejše kompetence za učitelje, ki pouču-
jejo učence z avtizmom, navajata (1) poznavanje značilnosti avtizma, (2) po-
znavanje strategij obvladovanja (neželenega) vedenja in (3) poznavanje stra-
tegij razvijanja komunikacije. Ob tem pa rezultati dosedanjih raziskav kažejo
na pomanjkanje kompetenc pedagoških delavcev za poučevanje otrok z av-
³ Več o študijskem programu na spletni strani Pedagoške fakultete Univerzne na Primorskem:
https://www.pef.upr.si/sl/izobrazevanje/2-stopnja/inkluzivna-pedagogika/od-2016-2017/.
52
alno okolje ter za aktivno sodelovanje v vseh fazah individualizacije učnega
dela otrok s PP.³
Inkluzivni pedagog se lahko zaposli v različnih programih vzgoje in izo-
braževanja, kamor se vključujejo (tudi) otroci z AM. V vrtcih je njegova vloga
predvsem prepoznavanje otrok z AM (in drugimi PP) in načrtovanje ustre-
znih oblik pomoči ter podpore otroku in staršem. Pri zgodnji obravnavi otrok
z avtizmom ima poleg vzgojitelja eno pomembnejših vlog ravno inkluzivni
pedagog, ki lahko strokovnim delavcem vrtca svetuje pri izboru in uporabi
lestvic za sistematično opazovanje ter beleženje zgodnjih znakov avtizma
in načrtovanju ustreznih, z dokazi podprtih pristopov za zgodnjo obravnavo
(Kiswarday in Rejc 2019). Strokovnjaki namreč poudarjajo, da je avtizem z vi-
soko verjetnostjo mogoče prepoznati že pri starosti dveh let, kljub temu pa
večina otrok diagnozo prejme šele po 4. letu starosti (Baio idr. 2018). Inklu-
zivni pedagog je pri obravnavi otroka oz. učenca z avtizmom usmerjen pred-
vsem v razvijanje čustvenega opismenjevanja, socialnih in komunikacijskih
veščin, prepoznavanje sprožilcev neželenega vedenja, učenje sprejemljivih
oblik vedenja, razvijanje prilagoditvenih spretnosti ter ustvarjanje vključujo-
čega okolja (Rogič Ožek idr. 2019), kar zahteva zadostno usposobljenost oz.
ustrezne kompetence. Obenem nudi podporo tudi ostalim strokovnim de-
lavcem; raziskave namreč kažejo, da se med učitelji pojavlja izrazita potreba
po sodelovanju s specialnim/z inkluzivnim pedagogom z namenom podpore
pri ustreznem načrtovanju ciljev in strategij dela z otrokom z avtizmom (Able
idr. 2015).
Usposobljenost pedagoških delavcev za vzgojo in izobraževanje otrok
z avtizmom
Glede na porast pojavnosti avtizma v zadnjih desetletjih in posledično vse
večjega števila otrok z avtizmom v rednih vrtcih ter šolah je postalo pozna-
vanje avtizma za pedagoške delavce neobhodno, saj potrebujejo za uspešno
udejanjanje inkluzije v praksi vsi strokovni delavci, ki poučujejo oz. delajo z
otroki z avtizmom, zadostno stopnjo znanja in usposobljenosti. Juliet E. Hart
in Ida Malian (2013) kot najpomembnejše kompetence za učitelje, ki pouču-
jejo učence z avtizmom, navajata (1) poznavanje značilnosti avtizma, (2) po-
znavanje strategij obvladovanja (neželenega) vedenja in (3) poznavanje stra-
tegij razvijanja komunikacije. Ob tem pa rezultati dosedanjih raziskav kažejo
na pomanjkanje kompetenc pedagoških delavcev za poučevanje otrok z av-
³ Več o študijskem programu na spletni strani Pedagoške fakultete Univerzne na Primorskem:
https://www.pef.upr.si/sl/izobrazevanje/2-stopnja/inkluzivna-pedagogika/od-2016-2017/.
52
