Page 54 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 54
a Rejc in Vanja Riccarda Kiswarday
avtizma, usposobljenost za pedagoško delo in pripravo IP, znanje za načrto-
vanje inkluzivnega okolja, pripravo aktivnosti in pripomočkov za razvijanje
posameznih področij razvoja ter poznavanje strategij za obravnavo vedenj-
skih izbruhov in drugega neželenega vedenja. Zanimalo nas je tudi, ali obsta-
jajo razlike v oceni znanja oz. usposobljenosti glede na predhodne izkušnje
in način študija. Nazadnje smo želeli ugotoviti, kakšni so interesi in želje štu-
dentov glede nadaljnjega izobraževanja s področja avtizma. Zastavili smo si
naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kako študentje inkluzivne pedagogike ocenjujejo svoje kompetence za
poučevanje otrok z avtizmom pred in kako po izvedbi predmeta?
2. Kako na samooceno kompetenc vplivajo predhodne izkušnje z otroki z
avtizmom in način študija?
3. Kakšni so interesi in želje študentov glede nadaljnjega izobraževanja
ter usposabljanja s področja avtizma?
Metodologija
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno me-
todo pedagoškega raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v dveh delih, in sicer
pred (oktober 2022) in po izvedbi predmeta (januar 2023). Anketiranje smo iz-
vedli v živo. V prvi del raziskave smo namensko in neslučajnostno vključili 46
(19 rednih in 27 izrednih), v drugi del pa 49 študentov (20 rednih in 29 izrednih)
2. letnika magistrskega študijskega programa Inkluzivna pedagogika na UP
PEF v študijskem letu 2022/2023. Zajeti namenski vzorec predstavlja 36,5 (1.
del raziskave) oz. 38,9 (2. del raziskave) vseh študentov, ki so v študijskem
letu 2022/2023 vpisani v 2. letnik magistrskega študijskega programa Inklu-
zivna pedagogika na PEF UP.⁵
Podatke za prvi del raziskave smo zbrali z vprašalnikom, ki je vključeval
petstopenjsko lestvico stališč⁶ z desetimi postavkami⁷ ter vprašanje kombi-
niranega tipa za pridobivanje informacij o predhodnih izkušnjah. Ugotovili
⁵ V študijskem letu 2022/2023 je v 2. letnik magistrskega študijskega programa Inkluzivna peda-
gogika na PEF UP skupaj vpisanih 126 študentov (upoštevane so vse vrste vpisa – prvič, po-
novno, vpis po merilih za prehode, podaljšanje statusa, pavziranje itd.) Povzeto po Visokošol-
skem informacijskem sistemu UP PEF.
⁶ Za pridobivanje podatkov smo v začetni fazi oblikovali lestvico stališč, ustreznejša pa bi bila
uporaba ocenjevalne lestvice, saj smo dejansko preverjali samooceno kompetenc in ne stališč.
Tako npr. najnižja ocena (1) pomeni zelo slabo znanje/usposobljenost idr., najvišja (5) pa odlično
znanje/usposobljenost idr. Podatke smo v nadaljevanju tudi interpretirali skladno s temi ugo-
tovitvami.
⁷ Deskriptivno izraženim stopnjam smo priredili numerične vrednosti (popolnoma se strinjam =
5, strinjam se = 4, ne morem se odločiti = 3, ne strinjam se = 2, sploh se ne strinjam = 1).
54
avtizma, usposobljenost za pedagoško delo in pripravo IP, znanje za načrto-
vanje inkluzivnega okolja, pripravo aktivnosti in pripomočkov za razvijanje
posameznih področij razvoja ter poznavanje strategij za obravnavo vedenj-
skih izbruhov in drugega neželenega vedenja. Zanimalo nas je tudi, ali obsta-
jajo razlike v oceni znanja oz. usposobljenosti glede na predhodne izkušnje
in način študija. Nazadnje smo želeli ugotoviti, kakšni so interesi in želje štu-
dentov glede nadaljnjega izobraževanja s področja avtizma. Zastavili smo si
naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kako študentje inkluzivne pedagogike ocenjujejo svoje kompetence za
poučevanje otrok z avtizmom pred in kako po izvedbi predmeta?
2. Kako na samooceno kompetenc vplivajo predhodne izkušnje z otroki z
avtizmom in način študija?
3. Kakšni so interesi in želje študentov glede nadaljnjega izobraževanja
ter usposabljanja s področja avtizma?
Metodologija
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno me-
todo pedagoškega raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v dveh delih, in sicer
pred (oktober 2022) in po izvedbi predmeta (januar 2023). Anketiranje smo iz-
vedli v živo. V prvi del raziskave smo namensko in neslučajnostno vključili 46
(19 rednih in 27 izrednih), v drugi del pa 49 študentov (20 rednih in 29 izrednih)
2. letnika magistrskega študijskega programa Inkluzivna pedagogika na UP
PEF v študijskem letu 2022/2023. Zajeti namenski vzorec predstavlja 36,5 (1.
del raziskave) oz. 38,9 (2. del raziskave) vseh študentov, ki so v študijskem
letu 2022/2023 vpisani v 2. letnik magistrskega študijskega programa Inklu-
zivna pedagogika na PEF UP.⁵
Podatke za prvi del raziskave smo zbrali z vprašalnikom, ki je vključeval
petstopenjsko lestvico stališč⁶ z desetimi postavkami⁷ ter vprašanje kombi-
niranega tipa za pridobivanje informacij o predhodnih izkušnjah. Ugotovili
⁵ V študijskem letu 2022/2023 je v 2. letnik magistrskega študijskega programa Inkluzivna peda-
gogika na PEF UP skupaj vpisanih 126 študentov (upoštevane so vse vrste vpisa – prvič, po-
novno, vpis po merilih za prehode, podaljšanje statusa, pavziranje itd.) Povzeto po Visokošol-
skem informacijskem sistemu UP PEF.
⁶ Za pridobivanje podatkov smo v začetni fazi oblikovali lestvico stališč, ustreznejša pa bi bila
uporaba ocenjevalne lestvice, saj smo dejansko preverjali samooceno kompetenc in ne stališč.
Tako npr. najnižja ocena (1) pomeni zelo slabo znanje/usposobljenost idr., najvišja (5) pa odlično
znanje/usposobljenost idr. Podatke smo v nadaljevanju tudi interpretirali skladno s temi ugo-
tovitvami.
⁷ Deskriptivno izraženim stopnjam smo priredili numerične vrednosti (popolnoma se strinjam =
5, strinjam se = 4, ne morem se odločiti = 3, ne strinjam se = 2, sploh se ne strinjam = 1).
54
