Page 51 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 51
Razvoj kompetenc bodočih inkluzivnih pedagogov za delo z otroki z avtizmom
(Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport b. l.). Lahko torej sklepamo,
da je učencev z AM v OŠ še mnogo več, kar od pedagoških delavcev zahteva
ustrezne kompetence za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela z otroki z
AM, vključno z ustreznim izborom pristopov in strategij dela, ki bodo za po-
sameznega otroka najučinkovitejši.
V zadnjih letih je na tem področju prišlo do izjemnega napredka, saj je bilo
razvitih mnogo metod in pristopov, usmerjenih v specifične potrebe otrok z
avtizmom. Najpogosteje omenjeni so pristopi ABA, PECS in TEACCH ter nji-
hove kombinacije (Globačnik 2020), v strokovni in znanstveni literaturi pa za-
sledimo še mnoge druge.² Za vsakega otroka z AM v vrtcu oz. šoli je tako
kot za ostale skupine oseb s PP treba pripraviti individualiziran program (v
nadaljevanju tudi IP), ki temelji na njegovih specifičnih značilnostih in po-
trebah, ter poskrbeti za zagotavljanje prilagoditev fizičnega okolja, ustreznih
didaktičnih pripomočkov ter pedagoških pristopov, ki so načrtno in premi-
šljeno izbrani s ciljem, da bi v kar največji možni meri ustrezali otrokovim po-
sebnim vzgojno-izobraževalnim potrebam (Kiswarday 2018). V prihodnosti
bo za opolnomočenje razrednih učiteljev v inkluzivnih šolah zagotovo treba
še večji poudarek nameniti implementaciji nekaterih inkluzivnih pristopov
vzgoje in izobraževanja, kot je npr. sodelovalno poučevanje, ki je koristno
tako za otroke z avtizmom (in tudi drugimi PP) kot vse ostale (Kiswarday, Rejc
in Pak 2020).
Vloga inkluzivnega pedagoga pri vzgoji in izobraževanju otrok
z avtizmom
Z razvojem vzgoje in izobraževanja otrok s PP ter novo inkluzivno paradigmo
je v ospredje prišla tudi potreba po strokovnjakih, ki bodo izvajali pomoč in
podporo ter zagotavljali pogoje za udejanjanje inkluzije otrok z avtizmom
ter drugimi PP v (rednih) programih vzgoje in izobraževanja. Z namenom us-
posabljanja strokovnega kadra za inkluzivno izobraževanje otrok s PP je bil
tako pred dobrim desetletjem v Sloveniji (na Pedagoški fakulteti Univerze na
Primorskem) oblikovan in akreditiran drugostopenjski študijski program In-
kluzivna pedagogika (Jularić, Plazar in Štemberger 2018). Študenti inkluzivne
pedagogike na UP PEF se s področjem dela z otroki z AM poglobljeno spo-
znajo v 2. letniku študija v okviru predmeta Metode dela z otroki z različnimi
motnjami. Po uspešno opravljenem predmetu so usposobljeni za prepozna-
vanje avtizma, izbor, načrtovanje in izvajanje ustreznih oblik pomoči ter pod-
pore za učinkovito vključevanje otrok in mladostnikov z AM v učno in soci-
² Podroben pregled znanstveno podprtih pristopov podaja Jurišić (2021).
51
(Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport b. l.). Lahko torej sklepamo,
da je učencev z AM v OŠ še mnogo več, kar od pedagoških delavcev zahteva
ustrezne kompetence za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela z otroki z
AM, vključno z ustreznim izborom pristopov in strategij dela, ki bodo za po-
sameznega otroka najučinkovitejši.
V zadnjih letih je na tem področju prišlo do izjemnega napredka, saj je bilo
razvitih mnogo metod in pristopov, usmerjenih v specifične potrebe otrok z
avtizmom. Najpogosteje omenjeni so pristopi ABA, PECS in TEACCH ter nji-
hove kombinacije (Globačnik 2020), v strokovni in znanstveni literaturi pa za-
sledimo še mnoge druge.² Za vsakega otroka z AM v vrtcu oz. šoli je tako
kot za ostale skupine oseb s PP treba pripraviti individualiziran program (v
nadaljevanju tudi IP), ki temelji na njegovih specifičnih značilnostih in po-
trebah, ter poskrbeti za zagotavljanje prilagoditev fizičnega okolja, ustreznih
didaktičnih pripomočkov ter pedagoških pristopov, ki so načrtno in premi-
šljeno izbrani s ciljem, da bi v kar največji možni meri ustrezali otrokovim po-
sebnim vzgojno-izobraževalnim potrebam (Kiswarday 2018). V prihodnosti
bo za opolnomočenje razrednih učiteljev v inkluzivnih šolah zagotovo treba
še večji poudarek nameniti implementaciji nekaterih inkluzivnih pristopov
vzgoje in izobraževanja, kot je npr. sodelovalno poučevanje, ki je koristno
tako za otroke z avtizmom (in tudi drugimi PP) kot vse ostale (Kiswarday, Rejc
in Pak 2020).
Vloga inkluzivnega pedagoga pri vzgoji in izobraževanju otrok
z avtizmom
Z razvojem vzgoje in izobraževanja otrok s PP ter novo inkluzivno paradigmo
je v ospredje prišla tudi potreba po strokovnjakih, ki bodo izvajali pomoč in
podporo ter zagotavljali pogoje za udejanjanje inkluzije otrok z avtizmom
ter drugimi PP v (rednih) programih vzgoje in izobraževanja. Z namenom us-
posabljanja strokovnega kadra za inkluzivno izobraževanje otrok s PP je bil
tako pred dobrim desetletjem v Sloveniji (na Pedagoški fakulteti Univerze na
Primorskem) oblikovan in akreditiran drugostopenjski študijski program In-
kluzivna pedagogika (Jularić, Plazar in Štemberger 2018). Študenti inkluzivne
pedagogike na UP PEF se s področjem dela z otroki z AM poglobljeno spo-
znajo v 2. letniku študija v okviru predmeta Metode dela z otroki z različnimi
motnjami. Po uspešno opravljenem predmetu so usposobljeni za prepozna-
vanje avtizma, izbor, načrtovanje in izvajanje ustreznih oblik pomoči ter pod-
pore za učinkovito vključevanje otrok in mladostnikov z AM v učno in soci-
² Podroben pregled znanstveno podprtih pristopov podaja Jurišić (2021).
51
