Page 53 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 53
Razvoj kompetenc bodočih inkluzivnih pedagogov za delo z otroki z avtizmom
tizmom (Gomez-Mari, Sanz-Cervera in Tarraga-Minguez 2021). Mnogi razisko-
valci namreč ugotavljajo le nizko ali zmerno stopnjo znanja o avtizmu med
specialnimi⁴ pedagogi (Al Jabery idr. 2014; Hendricks 2011; Johnson, Porter
in McPherson 2012; Williams idr. 2011). Specialni pedagogi v okviru izobraže-
vanja ne pridobijo zadostnega znanja in spretnosti za poučevanje učencev z
avtizmom, vključno z znanjem o (znanstveno podprtih) metodah, strategijah
oz. pristopih poučevanja (Larraceleta idr. 2022; Toran idr. 2016). V raziskavah
se je med drugim izkazalo, da predhodna izkušnja s poučevanjem otrok z av-
tizmom pomembno vpliva na (višjo) stopnjo znanja o avtizmu (Al Jabery idr.
2014; Haimour in Obadait 2013; Sanz-Cervera idr. 2017). Irene Gomez-Mari, Pi-
lar Sanz-Cervera in Tarraga-Minguez (2021) kot enega od dejavnikov stopnje
znanja izpostavljajo tudi predhodno usposabljanje, ob tem pa je zanimiva
ugotovitev Al-Hiarya in Migdadya (2019), ki navajata, da se je tudi po krajšem
dodatnem usposabljanju s področja avtizma stopnja znanja med študenti
povečala z nizke le na zmerno, kar je manj od pričakovanega. V Sloveniji je bil
pred nekaj leti oblikovan model izobraževanja specialnih in rehabilitacijskih
pedagogov (SRP) o vedenjskem pristopu po načelih ABA za delo z otroki z av-
tizmom (Bezenšek 2019), sicer pa je pri nas področje usposabljanja in kompe-
tenc učiteljev ter specialnih oz. inkluzivnih pedagogov in drugih strokovnih
delavcev za delo z otroki z avtizmom še manj raziskano.
Opredelitev raziskovalnega problema
Z naraščanjem pojavnosti avtizma v zadnjih desetletjih ter z razvojem in-
kluzivne vzgoje in izobraževanja v ospredje prihaja tudi večja potreba po
zagotavljanju ustrezne pomoči ter podpore tem otrokom v okviru vzgoje
in izobraževanja, kar zahteva zadostno usposobljenost pedagoških delav-
cev. Inkluzivni pedagogi se lahko zaposlujejo v različnih programih vzgoje
in izobraževanja, v katere se vključujejo tudi otroci z avtizmom, zato je po-
membno, da že v času študija pridobijo kompetence, ki jim bodo omogočale
kakovostno pedagoško delo in uporabo znanstveno podprtih pristopov pri
obravnavi otrok z avtizmom. Želeli smo preveriti, kako bodoči inkluzivni pe-
dagogi ocenjujejo svoje kompetence na področju dela z otroki z avtizmom
pred in po izvedbi predmeta Metode dela z otroki z različnimi motnjami; pri
tem smo se usmerili v poznavanje značilnosti otrok z avtizmom, pridruže-
nih stanj in pristopov/strategij dela z njimi, usposobljenost za prepoznava-
nje zgodnjih znakov avtizma ter poznavanje lestvic za zgodnje odkrivanje
⁴ Ker je inkluzivni pedagog razmeroma nov profil pedagoškega delavca, se dosedanje raziskave
nanašajo predvsem na specialne pedagoge in druge pedagoške delavce.
53
tizmom (Gomez-Mari, Sanz-Cervera in Tarraga-Minguez 2021). Mnogi razisko-
valci namreč ugotavljajo le nizko ali zmerno stopnjo znanja o avtizmu med
specialnimi⁴ pedagogi (Al Jabery idr. 2014; Hendricks 2011; Johnson, Porter
in McPherson 2012; Williams idr. 2011). Specialni pedagogi v okviru izobraže-
vanja ne pridobijo zadostnega znanja in spretnosti za poučevanje učencev z
avtizmom, vključno z znanjem o (znanstveno podprtih) metodah, strategijah
oz. pristopih poučevanja (Larraceleta idr. 2022; Toran idr. 2016). V raziskavah
se je med drugim izkazalo, da predhodna izkušnja s poučevanjem otrok z av-
tizmom pomembno vpliva na (višjo) stopnjo znanja o avtizmu (Al Jabery idr.
2014; Haimour in Obadait 2013; Sanz-Cervera idr. 2017). Irene Gomez-Mari, Pi-
lar Sanz-Cervera in Tarraga-Minguez (2021) kot enega od dejavnikov stopnje
znanja izpostavljajo tudi predhodno usposabljanje, ob tem pa je zanimiva
ugotovitev Al-Hiarya in Migdadya (2019), ki navajata, da se je tudi po krajšem
dodatnem usposabljanju s področja avtizma stopnja znanja med študenti
povečala z nizke le na zmerno, kar je manj od pričakovanega. V Sloveniji je bil
pred nekaj leti oblikovan model izobraževanja specialnih in rehabilitacijskih
pedagogov (SRP) o vedenjskem pristopu po načelih ABA za delo z otroki z av-
tizmom (Bezenšek 2019), sicer pa je pri nas področje usposabljanja in kompe-
tenc učiteljev ter specialnih oz. inkluzivnih pedagogov in drugih strokovnih
delavcev za delo z otroki z avtizmom še manj raziskano.
Opredelitev raziskovalnega problema
Z naraščanjem pojavnosti avtizma v zadnjih desetletjih ter z razvojem in-
kluzivne vzgoje in izobraževanja v ospredje prihaja tudi večja potreba po
zagotavljanju ustrezne pomoči ter podpore tem otrokom v okviru vzgoje
in izobraževanja, kar zahteva zadostno usposobljenost pedagoških delav-
cev. Inkluzivni pedagogi se lahko zaposlujejo v različnih programih vzgoje
in izobraževanja, v katere se vključujejo tudi otroci z avtizmom, zato je po-
membno, da že v času študija pridobijo kompetence, ki jim bodo omogočale
kakovostno pedagoško delo in uporabo znanstveno podprtih pristopov pri
obravnavi otrok z avtizmom. Želeli smo preveriti, kako bodoči inkluzivni pe-
dagogi ocenjujejo svoje kompetence na področju dela z otroki z avtizmom
pred in po izvedbi predmeta Metode dela z otroki z različnimi motnjami; pri
tem smo se usmerili v poznavanje značilnosti otrok z avtizmom, pridruže-
nih stanj in pristopov/strategij dela z njimi, usposobljenost za prepoznava-
nje zgodnjih znakov avtizma ter poznavanje lestvic za zgodnje odkrivanje
⁴ Ker je inkluzivni pedagog razmeroma nov profil pedagoškega delavca, se dosedanje raziskave
nanašajo predvsem na specialne pedagoge in druge pedagoške delavce.
53
