Page 530 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 530
Bardorfer, Kristina Krže, Ajda Troha in Lejla Bešić
zadovoljstvo v šoli in vodi k razcvetu posameznikov, skupnosti ter narodov
(Buecker idr. 2018). V preprostem jeziku to pomeni, da se tisti, ki se bolje po-
čutijo, lahko tudi bolje učijo. Pomen dobrega počutja študentov v terciarnem
izobraževanju se vse bolj postavlja na prvo mesto. Po vsem svetu voditelji
univerz in oblikovalci politik trdijo, da je dobro počutje študentov enako po-
membno kot akademski dosežki (Finley 2016). Seligman idr. (2009) trdijo, da
je dobro počutje poleg poučevanja tradicionalnih veščin bistven rezultat izo-
braževanja.
Modeli psihičnega blagostanja
Pomembnega pomena za vse ljudi, skozi celoten razvoj, je blagostanje. Gre za
psihično blagostanje, ki ga tvorijo sreča, zadovoljstvo z življenjem in občutje
smiselnosti življenja (Musek in Strniša 2005). Raziskave psihičnega blagosta-
nja se osredotočajo na to, kako in zakaj ljudje doživljajo svoje življenje na po-
zitiven način (Diener 1984). Raziskovalci pozitivne psihologije in tudi drugih
področij so v zadnjih desetletjih skušali ugotoviti, kaj prispeva k psihičnemu
blagostanju posameznikov. Obstajata dva splošna pogleda na blagostanje –
hedonski in eudaimonski. Hedonski pogled se nanaša na doživljanje ugodja
(Kahneman, Diener in Schwarz 1999 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 8),
pri čemer to ni zreducirano na telesno raven, temveč izvira iz doseganja ciljev
in želenih rezultatov na različnih življenjskih področjih (Diener, Sapyta in Suh
1998 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 10). Pri tem govorimo o čustvenem
blagostanju, ki ga sestavljajo tri temeljne komponente: občutje zadovoljstva
z življenjem, prisotnost pozitivnih čustvenih stanj in odsotnost negativnih
čustvenih stanj (Diener idr. 1985; Diener, Scollon in Lucas 2003 v Avsec, Kavčič
in Zager Kocjan 2022, 10). Pozitivna in negativna čustvena naravnanost pred-
stavljata čustveno komponento, medtem ko kognitivno komponento pred-
stavlja zadovoljstvo z življenjem, kar Diener idr. (1985 v Avsec, Kavčič in Zager
Kocjan 2022, 11) opredeljujejo kot globalno oceno življenja. Gre za to, da po-
sameznik ovrednoti pomembne vidike svojega življenja, oceni dobre in slabe
stvari v njem ter si ustvari splošno sliko o svojem zadovoljstvu, pri tem pa sam
določi, katere standarde oz. idealne vidike bo vzel za primerjavo s svojimi ži-
vljenjskimi okoliščinami. Pozneje so Diener, Scollon in Lucas (2003 v Avsec,
Kavčič in Zager Kocjan 2022, 11) zadovoljstvo z življenjem uvrstili v kategorijo
globalnih ocen posameznikovega življenja skupaj z življenjsko izpolnitvijo, s
smislom življenja ter z uspešnostjo. Med blagostanje pa avtor uvršča tudi za-
dovoljstvo s posameznimi področji življenja, to so partnerstvo, delo, zdravje
in prosti čas.
Avtorji, ki izhajajo iz eudaimonske perspektive, pa, nasprotno od avtorjev
530
zadovoljstvo v šoli in vodi k razcvetu posameznikov, skupnosti ter narodov
(Buecker idr. 2018). V preprostem jeziku to pomeni, da se tisti, ki se bolje po-
čutijo, lahko tudi bolje učijo. Pomen dobrega počutja študentov v terciarnem
izobraževanju se vse bolj postavlja na prvo mesto. Po vsem svetu voditelji
univerz in oblikovalci politik trdijo, da je dobro počutje študentov enako po-
membno kot akademski dosežki (Finley 2016). Seligman idr. (2009) trdijo, da
je dobro počutje poleg poučevanja tradicionalnih veščin bistven rezultat izo-
braževanja.
Modeli psihičnega blagostanja
Pomembnega pomena za vse ljudi, skozi celoten razvoj, je blagostanje. Gre za
psihično blagostanje, ki ga tvorijo sreča, zadovoljstvo z življenjem in občutje
smiselnosti življenja (Musek in Strniša 2005). Raziskave psihičnega blagosta-
nja se osredotočajo na to, kako in zakaj ljudje doživljajo svoje življenje na po-
zitiven način (Diener 1984). Raziskovalci pozitivne psihologije in tudi drugih
področij so v zadnjih desetletjih skušali ugotoviti, kaj prispeva k psihičnemu
blagostanju posameznikov. Obstajata dva splošna pogleda na blagostanje –
hedonski in eudaimonski. Hedonski pogled se nanaša na doživljanje ugodja
(Kahneman, Diener in Schwarz 1999 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 8),
pri čemer to ni zreducirano na telesno raven, temveč izvira iz doseganja ciljev
in želenih rezultatov na različnih življenjskih področjih (Diener, Sapyta in Suh
1998 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 10). Pri tem govorimo o čustvenem
blagostanju, ki ga sestavljajo tri temeljne komponente: občutje zadovoljstva
z življenjem, prisotnost pozitivnih čustvenih stanj in odsotnost negativnih
čustvenih stanj (Diener idr. 1985; Diener, Scollon in Lucas 2003 v Avsec, Kavčič
in Zager Kocjan 2022, 10). Pozitivna in negativna čustvena naravnanost pred-
stavljata čustveno komponento, medtem ko kognitivno komponento pred-
stavlja zadovoljstvo z življenjem, kar Diener idr. (1985 v Avsec, Kavčič in Zager
Kocjan 2022, 11) opredeljujejo kot globalno oceno življenja. Gre za to, da po-
sameznik ovrednoti pomembne vidike svojega življenja, oceni dobre in slabe
stvari v njem ter si ustvari splošno sliko o svojem zadovoljstvu, pri tem pa sam
določi, katere standarde oz. idealne vidike bo vzel za primerjavo s svojimi ži-
vljenjskimi okoliščinami. Pozneje so Diener, Scollon in Lucas (2003 v Avsec,
Kavčič in Zager Kocjan 2022, 11) zadovoljstvo z življenjem uvrstili v kategorijo
globalnih ocen posameznikovega življenja skupaj z življenjsko izpolnitvijo, s
smislom življenja ter z uspešnostjo. Med blagostanje pa avtor uvršča tudi za-
dovoljstvo s posameznimi področji življenja, to so partnerstvo, delo, zdravje
in prosti čas.
Avtorji, ki izhajajo iz eudaimonske perspektive, pa, nasprotno od avtorjev
530
