Page 532 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 532
Bardorfer, Kristina Krže, Ajda Troha in Lejla Bešić
Keyes je na podlagi omenjenih vidikov blagostanja oblikoval lasten model
psihičnega blagostanja, pri čemer gre za nadredni konstrukt hedonskih in
eudaimonskih vidikov blagostanja. S tem je uspel združiti dva tradicionalna
filozofska pogleda na to, kaj je potrebno za srečo oz. blagostanje posame-
znika (Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 15). Model je sestavljen iz treh vi-
dikov blagostanja: čustvenega, psihološkega in socialnega. Področje čustve-
nega blagostanja zajema pozitivna čustva, negativna čustva in zadovoljstvo
z življenjem. Psihološko in socialno blagostanje sta povezana s pozitivnim
delovanjem. Psihološko blagostanje je Keyes povzel po modelu Carol D. Ryff,
ki smo ga že opisali zgoraj, medtem ko je socialno blagostanje opredelil sam.
Vanj je uvrstil (Keyes 2002; 2007 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 16) soci-
alno integracijo, prispevanje k družbi, soodvisnost/koherentnost, sprejema-
nje družbe in socialno aktualizacijo.
Dejavniki psihičnega blagostanja študentov v preteklosti in danes
K blagostanju prispevajo številni objektivni dejavniki in okoliščine kot npr.
spol, starost, socialno-ekonomske okoliščine, država bivanja, pomembni ži-
vljenjski dogodki, zdravje (zlasti subjektivno zaznano), socialna opora ipd.
(pregled v Diener, Lucas in Oishi 2002 v Kavčič 2017). Rezultati raziskav pa sicer
dosledno kažejo, da so ključni dejavnik psihičnega blagostanja osebnostne
lastnosti, tj. razmeroma trajne in splošne težnje k določenemu načinu mišlje-
nja, čustvovanja in vedenja v različnih okoliščinah (Kavčič 2017), medtem ko
so učinki zgoraj navedenih dejavnikov tipično majhni.
V preteklosti so bile raziskave o blagostanju študentov redke. Wahab,
Ghani in Yusof (2018) v preglednem članku navajajo rezultate preteklih razi-
skav, v katerih je bila ugotovljena pozitivna povezanost med psihičnim bla-
gostanjem in samopodobo študentov (Anderson 1977; Ginandes 1977; Leung
in Leung 1992; Neto 1993 v Wahab, Ghani in Yusof 2018). Emily in Mohd Dalan
(2014 v Wahab idr. 2018) navajata tudi, da so vrednote, kot so moč, dosežki,
tradicija, konformnost, velikodušnost in varnost, v pomembni meri pozitivno
povezane s psihičnim blagostanjem študentov. Isti avtorji ugotavljajo, da je
bilo pri študentih, živečih v urbanih okoljih, psihično blagostanje višje izra-
ženo v primerjavi s tistimi, živečimi v ruralnih okoljih.
V zadnjem času so raziskave o blagostanju študentov vse številnejše. Ra-
zlog za vse večje zanimanje je namreč ta, da ta populacija doživlja visoke
stopnje socialne stiske in duševnih motenj (Broglia, Millings in Barkham 2018
v Eloff, O’Neil in Kanengoni 2021). Zdi se, da je velika razširjenost duševnih
motenj in s stresom povezanih zdravstvenih težav med študentsko popula-
cijo svetovni pojav. V eni novejših kvalitativnih raziskav, v kateri so raziskovali
532
Keyes je na podlagi omenjenih vidikov blagostanja oblikoval lasten model
psihičnega blagostanja, pri čemer gre za nadredni konstrukt hedonskih in
eudaimonskih vidikov blagostanja. S tem je uspel združiti dva tradicionalna
filozofska pogleda na to, kaj je potrebno za srečo oz. blagostanje posame-
znika (Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 15). Model je sestavljen iz treh vi-
dikov blagostanja: čustvenega, psihološkega in socialnega. Področje čustve-
nega blagostanja zajema pozitivna čustva, negativna čustva in zadovoljstvo
z življenjem. Psihološko in socialno blagostanje sta povezana s pozitivnim
delovanjem. Psihološko blagostanje je Keyes povzel po modelu Carol D. Ryff,
ki smo ga že opisali zgoraj, medtem ko je socialno blagostanje opredelil sam.
Vanj je uvrstil (Keyes 2002; 2007 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 16) soci-
alno integracijo, prispevanje k družbi, soodvisnost/koherentnost, sprejema-
nje družbe in socialno aktualizacijo.
Dejavniki psihičnega blagostanja študentov v preteklosti in danes
K blagostanju prispevajo številni objektivni dejavniki in okoliščine kot npr.
spol, starost, socialno-ekonomske okoliščine, država bivanja, pomembni ži-
vljenjski dogodki, zdravje (zlasti subjektivno zaznano), socialna opora ipd.
(pregled v Diener, Lucas in Oishi 2002 v Kavčič 2017). Rezultati raziskav pa sicer
dosledno kažejo, da so ključni dejavnik psihičnega blagostanja osebnostne
lastnosti, tj. razmeroma trajne in splošne težnje k določenemu načinu mišlje-
nja, čustvovanja in vedenja v različnih okoliščinah (Kavčič 2017), medtem ko
so učinki zgoraj navedenih dejavnikov tipično majhni.
V preteklosti so bile raziskave o blagostanju študentov redke. Wahab,
Ghani in Yusof (2018) v preglednem članku navajajo rezultate preteklih razi-
skav, v katerih je bila ugotovljena pozitivna povezanost med psihičnim bla-
gostanjem in samopodobo študentov (Anderson 1977; Ginandes 1977; Leung
in Leung 1992; Neto 1993 v Wahab, Ghani in Yusof 2018). Emily in Mohd Dalan
(2014 v Wahab idr. 2018) navajata tudi, da so vrednote, kot so moč, dosežki,
tradicija, konformnost, velikodušnost in varnost, v pomembni meri pozitivno
povezane s psihičnim blagostanjem študentov. Isti avtorji ugotavljajo, da je
bilo pri študentih, živečih v urbanih okoljih, psihično blagostanje višje izra-
ženo v primerjavi s tistimi, živečimi v ruralnih okoljih.
V zadnjem času so raziskave o blagostanju študentov vse številnejše. Ra-
zlog za vse večje zanimanje je namreč ta, da ta populacija doživlja visoke
stopnje socialne stiske in duševnih motenj (Broglia, Millings in Barkham 2018
v Eloff, O’Neil in Kanengoni 2021). Zdi se, da je velika razširjenost duševnih
motenj in s stresom povezanih zdravstvenih težav med študentsko popula-
cijo svetovni pojav. V eni novejših kvalitativnih raziskav, v kateri so raziskovali
532
