Page 535 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 535
Dejavniki psihičnega blagostanja študentov
– avtonomnost: (1) finančno stanje, (2) organizacija življenja, (3) samo-
stojno odločanje, (4) skrb za lastno gospodinjstvo, (5) upoštevanje
socialnih norm – institucije;
– medosebni odnosi – družina, prijatelji, partnerji – poglobljeni od-
nosi: (1) zaupanje, (2) sprejemanje, (3) zanesljivost, (4) aktivno poslu-
šanje, (5) podajanje konstruktivnih kritik, (6) zabava;
– medosebni odnosi – sošolci – površinski odnosi: (1) sodelovanje pri
študiju;
– obvladovanje okolja: (1) psihofizično stanje, (2) (pre)obremenjenost;
– osebnostna rast: (1) kakovostno znanje (2) kompetence, (3) akadem-
ski dosežki, (4) zasledovanje lastnih vrednot, (5) kakovostni med-
osebni odnosi, (6) prostočasne aktivnosti, (7) delo nepovezano s
smerjo študija;
– smisel življenja: (1) našli življenjsko/poklicno pot, (2) osebnostna
rast, (3) spoznavanje sebe;
– sprejemanje samega sebe: (1) akademski dosežki, (2) pozitivne oseb-
nostne lastnosti, (3) samostojnost, (4) slabša samopodoba, (5) per-
fekcionizem.
3. Dejavniki dimenzij socialnega blagostanja:
– prispevanje družbi: (1) obštudijske dejavnosti, (2) (bodoči) pedago-
ški poklic, (3) razvoj stroke – raziskovanje, (4) neopravljanje druž-
beno koristnih del, (5) neplačevanje davkov, (6) neaktivni državljani;
– sprejemanje družbe: (1) odprtost do drugih kultur, drugačnosti, (2)
zaupanje v ljudi, (3) sprejemanje sošolcev – omejeno, (4) sprejema-
nje profesorjev – pogojno;
– socialna aktualizacija: (1) fakulteta – samoaktualizacija, (2) fakulteta
– prosocialno vedenje, (3) univerza – karierno svetovanje, (4) dosto-
pna neformalna izobraževanja, (4) odvisna od posameznika, (5) slo-
venska kultura – spodbujanje povprečja;
– socialna integracija: (1) podobnost s študenti – študijsko okolje, (2)
aktivna vključenost – študijsko okolje, (3) domačnost – domači kraj,
(4) aktivno udejstvovanje v lokalnih skupnostih.
Rezultati in razprava
V okviru naše raziskave smo želeli poglobljeno raziskati subjektivno blago-
stanje študentov, točneje, zanimali so nas dejavniki posameznih področij bla-
gostanja. Oprli smo se na Keyesov model blagostanja (2002 v Avsec, Kavčič
in Zager Kocjan 2022, 16), kjer smo podrobneje preučevali dejavnike čustve-
nega, psihološkega in socialnega blagostanja.
535
– avtonomnost: (1) finančno stanje, (2) organizacija življenja, (3) samo-
stojno odločanje, (4) skrb za lastno gospodinjstvo, (5) upoštevanje
socialnih norm – institucije;
– medosebni odnosi – družina, prijatelji, partnerji – poglobljeni od-
nosi: (1) zaupanje, (2) sprejemanje, (3) zanesljivost, (4) aktivno poslu-
šanje, (5) podajanje konstruktivnih kritik, (6) zabava;
– medosebni odnosi – sošolci – površinski odnosi: (1) sodelovanje pri
študiju;
– obvladovanje okolja: (1) psihofizično stanje, (2) (pre)obremenjenost;
– osebnostna rast: (1) kakovostno znanje (2) kompetence, (3) akadem-
ski dosežki, (4) zasledovanje lastnih vrednot, (5) kakovostni med-
osebni odnosi, (6) prostočasne aktivnosti, (7) delo nepovezano s
smerjo študija;
– smisel življenja: (1) našli življenjsko/poklicno pot, (2) osebnostna
rast, (3) spoznavanje sebe;
– sprejemanje samega sebe: (1) akademski dosežki, (2) pozitivne oseb-
nostne lastnosti, (3) samostojnost, (4) slabša samopodoba, (5) per-
fekcionizem.
3. Dejavniki dimenzij socialnega blagostanja:
– prispevanje družbi: (1) obštudijske dejavnosti, (2) (bodoči) pedago-
ški poklic, (3) razvoj stroke – raziskovanje, (4) neopravljanje druž-
beno koristnih del, (5) neplačevanje davkov, (6) neaktivni državljani;
– sprejemanje družbe: (1) odprtost do drugih kultur, drugačnosti, (2)
zaupanje v ljudi, (3) sprejemanje sošolcev – omejeno, (4) sprejema-
nje profesorjev – pogojno;
– socialna aktualizacija: (1) fakulteta – samoaktualizacija, (2) fakulteta
– prosocialno vedenje, (3) univerza – karierno svetovanje, (4) dosto-
pna neformalna izobraževanja, (4) odvisna od posameznika, (5) slo-
venska kultura – spodbujanje povprečja;
– socialna integracija: (1) podobnost s študenti – študijsko okolje, (2)
aktivna vključenost – študijsko okolje, (3) domačnost – domači kraj,
(4) aktivno udejstvovanje v lokalnih skupnostih.
Rezultati in razprava
V okviru naše raziskave smo želeli poglobljeno raziskati subjektivno blago-
stanje študentov, točneje, zanimali so nas dejavniki posameznih področij bla-
gostanja. Oprli smo se na Keyesov model blagostanja (2002 v Avsec, Kavčič
in Zager Kocjan 2022, 16), kjer smo podrobneje preučevali dejavnike čustve-
nega, psihološkega in socialnega blagostanja.
535