Page 533 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 533
Dejavniki psihičnega blagostanja študentov
dejavnike psihičnega blagostanja študentov s študentske perspektive, razi-
skovalci (Eloff, O’Neil in Kanengoni 2021) navajajo, da so se odgovori študen-
tov vrteli okoli dveh glavnih tem: učnega okolja (v zvezi s fizičnim okoljem in
z objekti v kampusu ter okoli njega) in podpornih struktur (vključno s sistemi
socialne podpore in stavbami). Učno okolje in podporne strukture so med-
sebojno povezani ter skupaj zagotavljajo izpolnjevanje potreb učencev in
njihovo dobro počutje. Eden pomembnih podpornih dejavnikov psihičnega
blagostanja študentov so odnosi s profesorji, predvsem njihova podpora, do-
brohotnost, dostopnost, kompetentnost ter odnos do dela in poučevanja.
Na splošno študentska populacija predstavlja rizično skupino za psihoso-
cialne težave: študijski pritisk se v zadnjih desetletjih vztrajno povečuje, so-
cialna podpora vrstnikov pa zmanjšuje (Wörfel idr. 2016). Raziskave o psihič-
nem blagostanju študentov se v zadnjih dveh letih osredotočajo na razisko-
vanje učinkov epidemije covida-19, medtem ko trenutno, ko je virus postal
stalnica tako v Sloveniji kot tudi po svetu, raziskav o blagostanju študentov
ni. V naši raziskavi smo omenjeno vrzel skušali zapolniti – raziskovali smo
subjektivno blagostanje študentov s perspektive slednjih, točneje dejavnike
različnih vidikov blagostanja, ki smo jih raziskovali s kvalitativnim pristopom.
Ta omogoča poglobljeno preučevanje in razumevanje različnih dejavnikov,
o katerih so poročali študenti.
Namen pričujoče raziskave je bil poglobljeno raziskati blagostanje študen-
tov v Sloveniji, pri čemer smo se oprli na teoretični model subjektivnega bla-
gostanja, kot ga je opredelil Keyes (2002 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan2022,
16). Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kateri so dejavniki dimenzij čustvenega blagostanja slovenskih študen-
tov?
2. Kateri so dejavniki dimenzij psihološkega blagostanja slovenskih štu-
dentov?
3. Kateri so dejavniki dimenzij socialnega blagostanja slovenskih študen-
tov?
Metodologija
Pričujoča raziskava je bila kvalitativna. Uporabili smo deskriptivno kvalita-
tivno metodo polstrukturiranega intervjuja.
Vzorec
V deskriptivni kvalitativni raziskavi smo izvedli sedem polstrukturiranih in-
tervjujev z istim številom študentov (eden moškega in šest ženskega spola).
533
dejavnike psihičnega blagostanja študentov s študentske perspektive, razi-
skovalci (Eloff, O’Neil in Kanengoni 2021) navajajo, da so se odgovori študen-
tov vrteli okoli dveh glavnih tem: učnega okolja (v zvezi s fizičnim okoljem in
z objekti v kampusu ter okoli njega) in podpornih struktur (vključno s sistemi
socialne podpore in stavbami). Učno okolje in podporne strukture so med-
sebojno povezani ter skupaj zagotavljajo izpolnjevanje potreb učencev in
njihovo dobro počutje. Eden pomembnih podpornih dejavnikov psihičnega
blagostanja študentov so odnosi s profesorji, predvsem njihova podpora, do-
brohotnost, dostopnost, kompetentnost ter odnos do dela in poučevanja.
Na splošno študentska populacija predstavlja rizično skupino za psihoso-
cialne težave: študijski pritisk se v zadnjih desetletjih vztrajno povečuje, so-
cialna podpora vrstnikov pa zmanjšuje (Wörfel idr. 2016). Raziskave o psihič-
nem blagostanju študentov se v zadnjih dveh letih osredotočajo na razisko-
vanje učinkov epidemije covida-19, medtem ko trenutno, ko je virus postal
stalnica tako v Sloveniji kot tudi po svetu, raziskav o blagostanju študentov
ni. V naši raziskavi smo omenjeno vrzel skušali zapolniti – raziskovali smo
subjektivno blagostanje študentov s perspektive slednjih, točneje dejavnike
različnih vidikov blagostanja, ki smo jih raziskovali s kvalitativnim pristopom.
Ta omogoča poglobljeno preučevanje in razumevanje različnih dejavnikov,
o katerih so poročali študenti.
Namen pričujoče raziskave je bil poglobljeno raziskati blagostanje študen-
tov v Sloveniji, pri čemer smo se oprli na teoretični model subjektivnega bla-
gostanja, kot ga je opredelil Keyes (2002 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan2022,
16). Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kateri so dejavniki dimenzij čustvenega blagostanja slovenskih študen-
tov?
2. Kateri so dejavniki dimenzij psihološkega blagostanja slovenskih štu-
dentov?
3. Kateri so dejavniki dimenzij socialnega blagostanja slovenskih študen-
tov?
Metodologija
Pričujoča raziskava je bila kvalitativna. Uporabili smo deskriptivno kvalita-
tivno metodo polstrukturiranega intervjuja.
Vzorec
V deskriptivni kvalitativni raziskavi smo izvedli sedem polstrukturiranih in-
tervjujev z istim številom študentov (eden moškega in šest ženskega spola).
533
