Page 531 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 531
Dejavniki psihičnega blagostanja študentov
hedonske perspektive blagostanja, poudarjajo predvsem kakovost življenja
kot celote (Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 13). Ryff (1989 v Martela in Shel-
don 2019; Ryff in Keyes 1995 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 13) je psi-
hično blagostanje opredelila kot usmerjenost k popolnosti preko uresničeva-
nja potencialov posameznika in oblikovala model psihološkega blagostanja,
ki vključuje šest dimenzij pozitivnega psihičnega delovanja: sprejemanje sa-
mega sebe, pozitivni odnosi z drugimi, avtonomnost, obvladovanje okolja,
smisel življenja in osebnostna rast.
Čeprav je psihično blagostanje najpogosteje konceptualizirano kot su-
bjektivno blagostanje, ki največkrat vključuje pozitivni afekt, negativni afekt
in zadovoljstvo z življenjem (Martela in Sheldon 2019), številni raziskovalci
trdijo, da je pri opredelitvi psihičnega blagostanja kategorijo zadovoljstva z
življenjem treba dopolniti z ločeno dimenzijo, in sicer z eudaimonskim bla-
gostanjem (Martela in Sheldon 2019). Trdijo, da je subjektivno blagostanje
preozek koncept in da se s tem zanemarja pomembne vidike pozitivnega
psihološkega delovanja (Ryff 1989 v Martela in Sheldon 2019). Običajno je eu-
daimonsko blagostanje konceptualizirano in merjeno v smislu nekega niza
ali kombinacije psiholoških elementov (kot so avtonomija, namen, pomen
ali socialna povezanost). Vendar pa ni enotnega mnenja o tem, kaj ključni
elementi ali nizi elementov so. Martela in Sheldon pri pregledu relevantne
literature ugotavljata, da trenutno obstaja vsaj 45 različnih načinov koncep-
tualizacije oz. merjenja eudaimonskega blagostanja. Ker so v raziskavah upo-
rabljene različne mere za merjenje eudaimonskega blagostanja, ki se vsebin-
sko ne prekrivajo povsem, je rezultate raziskav nemogoče primerjati (Martela
in Sheldon 2019).
Waterman idr. (2010 v Martela in Sheldon 2019) so se poskušali vrniti h
koreninam aristotelovske filozofije, pri čemer so eudaimonsko blagostanje
definirali in operacionalizirali kot skupek šestih elementov: samoodkrivanja,
zaznanega razvoja posameznikovih najboljših potencialov, občutka namena
in smisla v življenju, vlaganja znatnih naporov v prizadevanje za odličnost,
intenzivnega vključevanja v dejavnosti in uživanja v dejavnostih kot osebno-
izraznih. Felicia A. Huppert in So (2013 v Martela in Sheldon 2019) sta ustvarila
svoj seznam elementov tako, da sta pogledala simptome generalizirane an-
ksioznosti in depresije ter prepoznala zrcalna nasprotja vsakega simptoma.
Seznam vključuje pozitivna čustva, čustveno stabilnost, vitalnost, optimi-
zem, odpornost, samospoštovanje, zavzetost, kompetenco, smisel in pozi-
tivne odnose. Seligmanov (2011 v Martela in Sheldon 2019) model PERMA
vključuje pet različnih elementov dobrega počutja: pozitivna čustva, angaži-
ranost, odnose, pomen in dosežke.
531
hedonske perspektive blagostanja, poudarjajo predvsem kakovost življenja
kot celote (Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 13). Ryff (1989 v Martela in Shel-
don 2019; Ryff in Keyes 1995 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 13) je psi-
hično blagostanje opredelila kot usmerjenost k popolnosti preko uresničeva-
nja potencialov posameznika in oblikovala model psihološkega blagostanja,
ki vključuje šest dimenzij pozitivnega psihičnega delovanja: sprejemanje sa-
mega sebe, pozitivni odnosi z drugimi, avtonomnost, obvladovanje okolja,
smisel življenja in osebnostna rast.
Čeprav je psihično blagostanje najpogosteje konceptualizirano kot su-
bjektivno blagostanje, ki največkrat vključuje pozitivni afekt, negativni afekt
in zadovoljstvo z življenjem (Martela in Sheldon 2019), številni raziskovalci
trdijo, da je pri opredelitvi psihičnega blagostanja kategorijo zadovoljstva z
življenjem treba dopolniti z ločeno dimenzijo, in sicer z eudaimonskim bla-
gostanjem (Martela in Sheldon 2019). Trdijo, da je subjektivno blagostanje
preozek koncept in da se s tem zanemarja pomembne vidike pozitivnega
psihološkega delovanja (Ryff 1989 v Martela in Sheldon 2019). Običajno je eu-
daimonsko blagostanje konceptualizirano in merjeno v smislu nekega niza
ali kombinacije psiholoških elementov (kot so avtonomija, namen, pomen
ali socialna povezanost). Vendar pa ni enotnega mnenja o tem, kaj ključni
elementi ali nizi elementov so. Martela in Sheldon pri pregledu relevantne
literature ugotavljata, da trenutno obstaja vsaj 45 različnih načinov koncep-
tualizacije oz. merjenja eudaimonskega blagostanja. Ker so v raziskavah upo-
rabljene različne mere za merjenje eudaimonskega blagostanja, ki se vsebin-
sko ne prekrivajo povsem, je rezultate raziskav nemogoče primerjati (Martela
in Sheldon 2019).
Waterman idr. (2010 v Martela in Sheldon 2019) so se poskušali vrniti h
koreninam aristotelovske filozofije, pri čemer so eudaimonsko blagostanje
definirali in operacionalizirali kot skupek šestih elementov: samoodkrivanja,
zaznanega razvoja posameznikovih najboljših potencialov, občutka namena
in smisla v življenju, vlaganja znatnih naporov v prizadevanje za odličnost,
intenzivnega vključevanja v dejavnosti in uživanja v dejavnostih kot osebno-
izraznih. Felicia A. Huppert in So (2013 v Martela in Sheldon 2019) sta ustvarila
svoj seznam elementov tako, da sta pogledala simptome generalizirane an-
ksioznosti in depresije ter prepoznala zrcalna nasprotja vsakega simptoma.
Seznam vključuje pozitivna čustva, čustveno stabilnost, vitalnost, optimi-
zem, odpornost, samospoštovanje, zavzetost, kompetenco, smisel in pozi-
tivne odnose. Seligmanov (2011 v Martela in Sheldon 2019) model PERMA
vključuje pet različnih elementov dobrega počutja: pozitivna čustva, angaži-
ranost, odnose, pomen in dosežke.
531
