Page 537 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 537
Dejavniki psihičnega blagostanja študentov
predelanih notranjih stisk in težav ali kot posledico izgube bližnje osebe. Ne-
kateri udeleženci so poročali tudi o razočaranju, bodisi ker študij ne ustreza
njihovim pričakovanjem glede vsebin, za katere ocenjujejo, da se znotraj štu-
dija ponavljajo, bodisi so razočarani nad delom profesorjev. Nekateri razo-
čaranje doživljajo tudi zaradi slabih bivanjskih razmer v študentskem domu.
Omenili so tudi doživljanje jeze, predvsem zaradi političnih razmer v svetu,
kamor sodi npr. vojna v Ukrajini.
Polovica intervjuvanih študentov je poročala, da so v zadnjih tednih doži-
vljali več negativnih kot pozitivnih čustev, predvsem zaradi preobremenje-
nosti s študijskimi obveznostmi. Druga polovica pa je doživljaja več pozitiv-
nih kot negativnih čustev, kar so povezovali z druženjem s prijatelji in priha-
jajočimi prazniki, ko bodo čas preživeli z bližnjimi in se za nekaj dni razbre-
menili študija.
Del področja čustvenega blagostanja v Keyesovem modelu blagostanja
(2002 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 15) predstavlja splošna ocena
zadovoljstva z življenjem. Večina intervjuvanih študentov je z življenjem na
splošno zadovoljna, predvsem zaradi uspešnosti pri študiju, pri čemer jih vodi
intrinzična motivacija za študij. Uspešnost na fakulteti so utemeljevali tudi z
že dokončanim zaključnim delom oz. s pričetkom oblikovanja zaključnega
dela ter tudi z uspešnostjo na izpitih. Pomemben dejavnik zadovoljstva so,
po mnenju intervjuvanih študentov, tudi kakovostni odnosi z bližnjimi ose-
bami oz. s pomembnimi drugimi – z družino, s partnerji in prijatelji, ki jim
predstavljajo varovalno socialno mrežo, na katero se lahko vedno zanesejo
in zato občutijo hvaležnost. Kot dejavnik zadovoljstva so izpostavili tudi pro-
stočasne aktivnosti (pevski zbor, plezanje ipd.), kjer zasledujejo osebne cilje,
pridobivajo nova znanja in spretnosti ter izvajajo obštudijske dejavnosti (tu-
torstvo, študentski svet ipd.), pri katerih se povezujejo z drugimi študenti in
si nudijo vzajemno pomoč. Poleg omenjenih dejavnikov na zadovoljstvo z ži-
vljenjem intervjuvanih študentov v veliki meri vplivata njihovo finančno sta-
nje, ki jim omogoča relativno neodvisnost, in možnost bivanja v kraju študija,
pri čemer nekateri celo uspejo nekaj privarčevati. Vseeno pa jim finančno še
vedno v določeni meri pomagajo starši.
Drugače mi je nasploh všeč, da se veliko bolj vključujem v obštudij-
ske dejavnosti, v študentski svet in tutorstvo, ker se mi zdi, da se veliko
bolj povežemo med sabo in si lahko pomagamo, nudimo neko pod-
poro drug drugemu.
Dosledno pa so študenti navajali, da so s svojim življenjem zadovoljni v
537
predelanih notranjih stisk in težav ali kot posledico izgube bližnje osebe. Ne-
kateri udeleženci so poročali tudi o razočaranju, bodisi ker študij ne ustreza
njihovim pričakovanjem glede vsebin, za katere ocenjujejo, da se znotraj štu-
dija ponavljajo, bodisi so razočarani nad delom profesorjev. Nekateri razo-
čaranje doživljajo tudi zaradi slabih bivanjskih razmer v študentskem domu.
Omenili so tudi doživljanje jeze, predvsem zaradi političnih razmer v svetu,
kamor sodi npr. vojna v Ukrajini.
Polovica intervjuvanih študentov je poročala, da so v zadnjih tednih doži-
vljali več negativnih kot pozitivnih čustev, predvsem zaradi preobremenje-
nosti s študijskimi obveznostmi. Druga polovica pa je doživljaja več pozitiv-
nih kot negativnih čustev, kar so povezovali z druženjem s prijatelji in priha-
jajočimi prazniki, ko bodo čas preživeli z bližnjimi in se za nekaj dni razbre-
menili študija.
Del področja čustvenega blagostanja v Keyesovem modelu blagostanja
(2002 v Avsec, Kavčič in Zager Kocjan 2022, 15) predstavlja splošna ocena
zadovoljstva z življenjem. Večina intervjuvanih študentov je z življenjem na
splošno zadovoljna, predvsem zaradi uspešnosti pri študiju, pri čemer jih vodi
intrinzična motivacija za študij. Uspešnost na fakulteti so utemeljevali tudi z
že dokončanim zaključnim delom oz. s pričetkom oblikovanja zaključnega
dela ter tudi z uspešnostjo na izpitih. Pomemben dejavnik zadovoljstva so,
po mnenju intervjuvanih študentov, tudi kakovostni odnosi z bližnjimi ose-
bami oz. s pomembnimi drugimi – z družino, s partnerji in prijatelji, ki jim
predstavljajo varovalno socialno mrežo, na katero se lahko vedno zanesejo
in zato občutijo hvaležnost. Kot dejavnik zadovoljstva so izpostavili tudi pro-
stočasne aktivnosti (pevski zbor, plezanje ipd.), kjer zasledujejo osebne cilje,
pridobivajo nova znanja in spretnosti ter izvajajo obštudijske dejavnosti (tu-
torstvo, študentski svet ipd.), pri katerih se povezujejo z drugimi študenti in
si nudijo vzajemno pomoč. Poleg omenjenih dejavnikov na zadovoljstvo z ži-
vljenjem intervjuvanih študentov v veliki meri vplivata njihovo finančno sta-
nje, ki jim omogoča relativno neodvisnost, in možnost bivanja v kraju študija,
pri čemer nekateri celo uspejo nekaj privarčevati. Vseeno pa jim finančno še
vedno v določeni meri pomagajo starši.
Drugače mi je nasploh všeč, da se veliko bolj vključujem v obštudij-
ske dejavnosti, v študentski svet in tutorstvo, ker se mi zdi, da se veliko
bolj povežemo med sabo in si lahko pomagamo, nudimo neko pod-
poro drug drugemu.
Dosledno pa so študenti navajali, da so s svojim življenjem zadovoljni v
537
