Page 561 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 561
Zadovoljevanje potrebe po avtonomiji pri učencih osnovne šole
Preglednica 6 Rezultati statističnih testov za preverjanje razlik med dvema neodvisnima vzorcema
Strategije spodbujanja avtonomije t-preizkus MW-preizkus
t df 2P U 2P
Izbirajo, na kakšen način bodo izkazali pridobljeno znanje , ,
in/ali veščine –,
Izberejo člane svoje skupine –, , ,
,
Oblikujejo osebne cilje ali nalogo prilagodijo tako, da , ,
ustreza njihovim interesom , ,
»Učitelj manj govori in več posluša, besedo daje učencem.« , , , ,
Izražajo svoje želje in potrebe , , ,
Sami uporabljajo/obdelujejo (učne) materiale , ,
Prejemajo povratne informacije glede svojega dela (npr. ,
pohvale: »Dobro delo«, »Odlično si opravil«)
Svobodno razpravljajo o različnih idejah (npr. v okviru ,
debate, dela po skupinah)
Izbirajo postopek ocenjevanja in rok za oddajo šolskih
nalog
Opombe t – statistična mera za oceno razlike med dvema vzorcema, df – stopnje prostosti, 2P – ravni
statistične pomembnosti, U – Mann-Whitneyjev preizkus.
stajajo. Hkrati se moramo zavedati, da lahko na povezavo med izkušnjami
učiteljev in podporo avtonomiji vplivajo različni dejavniki, vključno z uspo-
sabljanjem učiteljev in individualnim slogom poučevanja kot tudi drugimi
dejavniki spodbujanja avtonomije (Reeve 1998).
Povezanost stila motiviranja in uporabe strategij spodbujanja
avtonomije pri pouku
S Pearsonovim korelacijskim koeficientom in Spearmanovim korelacijskim
koeficientom (odvisno od porazdelitve spremenljivk) smo ugotavljali velikost
in smer povezanosti med skupnim faktorjem spodbujanja avtonomije ter raz-
ličnimi strategijami za podporo avtonomiji. Tako smo ugotavljali, ali ocene
hipotetičnih situacij kažejo povezanost z dejansko uporabo strategij podpi-
ranja avtonomije v razredu.
Kot je razvidno iz preglednice 7, koeficienta asimetričnosti in sploščeno-
sti kažeta na normalno distribucijo podatkov pri vseh strategijah – razen pri
strategiji »Prejemajo povratne informacije glede svojega dela (npr. pohvale:
›Dobro delo‹, ›Odlično si opravil‹)«, kjer moramo zaradi nenormalne distribu-
cije podatkov uporabiti Spearmanov korelacijski koeficient.
Rezultati Pearsonovega korelacijskega koeficienta kažejo, da vse tri oblike
podpore avtonomiji izkazujejo neznatno in statistično nepomembno po-
561
Preglednica 6 Rezultati statističnih testov za preverjanje razlik med dvema neodvisnima vzorcema
Strategije spodbujanja avtonomije t-preizkus MW-preizkus
t df 2P U 2P
Izbirajo, na kakšen način bodo izkazali pridobljeno znanje , ,
in/ali veščine –,
Izberejo člane svoje skupine –, , ,
,
Oblikujejo osebne cilje ali nalogo prilagodijo tako, da , ,
ustreza njihovim interesom , ,
»Učitelj manj govori in več posluša, besedo daje učencem.« , , , ,
Izražajo svoje želje in potrebe , , ,
Sami uporabljajo/obdelujejo (učne) materiale , ,
Prejemajo povratne informacije glede svojega dela (npr. ,
pohvale: »Dobro delo«, »Odlično si opravil«)
Svobodno razpravljajo o različnih idejah (npr. v okviru ,
debate, dela po skupinah)
Izbirajo postopek ocenjevanja in rok za oddajo šolskih
nalog
Opombe t – statistična mera za oceno razlike med dvema vzorcema, df – stopnje prostosti, 2P – ravni
statistične pomembnosti, U – Mann-Whitneyjev preizkus.
stajajo. Hkrati se moramo zavedati, da lahko na povezavo med izkušnjami
učiteljev in podporo avtonomiji vplivajo različni dejavniki, vključno z uspo-
sabljanjem učiteljev in individualnim slogom poučevanja kot tudi drugimi
dejavniki spodbujanja avtonomije (Reeve 1998).
Povezanost stila motiviranja in uporabe strategij spodbujanja
avtonomije pri pouku
S Pearsonovim korelacijskim koeficientom in Spearmanovim korelacijskim
koeficientom (odvisno od porazdelitve spremenljivk) smo ugotavljali velikost
in smer povezanosti med skupnim faktorjem spodbujanja avtonomije ter raz-
ličnimi strategijami za podporo avtonomiji. Tako smo ugotavljali, ali ocene
hipotetičnih situacij kažejo povezanost z dejansko uporabo strategij podpi-
ranja avtonomije v razredu.
Kot je razvidno iz preglednice 7, koeficienta asimetričnosti in sploščeno-
sti kažeta na normalno distribucijo podatkov pri vseh strategijah – razen pri
strategiji »Prejemajo povratne informacije glede svojega dela (npr. pohvale:
›Dobro delo‹, ›Odlično si opravil‹)«, kjer moramo zaradi nenormalne distribu-
cije podatkov uporabiti Spearmanov korelacijski koeficient.
Rezultati Pearsonovega korelacijskega koeficienta kažejo, da vse tri oblike
podpore avtonomiji izkazujejo neznatno in statistično nepomembno po-
561
