Page 558 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 558
Žnidaršič in Maja Lebeničnik
Preglednica 4 Spodbujanje avtonomije glede razlike v dolžini delovne dobe
Strategije spodbujanja avtonomije N M SD KA KS
Visoko nadzorno motiviranje (a) , , , –,
Delno nadzorno motiviranje (b) , , –, –,
Delno spodbujanje avtonomije (a) , , , –,
Visoko spodbujanje avtonomije (b) , , , –,
Skupni faktor spodbujanja avtonomije (a) , , –, ,
(b) , , , –,
(a) , , –, –,
(b) , , –, ,
(a) , , , –,
(b) , , –, ,
Opombe Delovna doba: (a) pod 15 let, (b) nad 15 let. N – numerus, M – aritmetična sredina, SD – stan-
dardna deviacija, KA – koeficient asimetrije, KS – koeficient sploščenosti.
avtonomiji, in »Izberejo člane svoje skupine« (M = 4,19, SD = 0,74), ki je organi-
zacijska podpora avtonomiji. V najmanjši meri uporabljajo strategiji »Izbirajo
postopek ocenjevanja in rok za oddajo šolskih nalog« (M = 2,19, SD = 1,12),
to je organizacijska podpora avtonomiji, in »Izbirajo, na kakšen način bodo
izkazali pridobljeno znanje in/ali veščine« (M = 2,93, SD = 1,03), ki spada pod
postopkovno podporo avtonomiji.
To nam pokaže, da učitelji enakovredno uporabljajo različne strategije, ki
vključujejo vse tri vrste podpore avtonomiji, kognitivno, proceduralno in or-
ganizacijsko, kar pomembno pripomore k višji motivaciji in dosežkom učen-
cev (Brophy 1998).
Razlike v zadovoljevanju avtonomije učencev glede na dolžino
delovne dobe učiteljev
Pri prvi hipotezi, Obstajajo razlike med bolj in manj izkušenimi učitelji glede na-
čina motiviranja, smo analizirali odgovore, pridobljene s pomočjo Vprašal-
nika težav v šoli, in ugotavljali, ali so razlike odvisne od dolžine delovne dobe
učitelja (pod ali nad 15 let delovne dobe).
Kot je razvidno iz preglednice 4, učitelji z daljšo delovno dobo (visoko
spodbujanje avtonomije: M = 47,17, SD = 4,73; skupni faktor spodbujanja av-
tonomije: M = 20,10, SD = 16,34) pri spodbujanju avtonomije dosegajo višje
povprečne rezultate kot učitelji s krajšo delovno dobo (visoko spodbujanje
avtonomije: M = 46,47, SD = 5,50; skupni faktor spodbujanja avtonomije: M =
12,31, SD = 16,21). Test homogenosti varianc in koeficienta asimetričnosti ter
sploščenosti kaže na normalno distribucijo podatkov, zato smo lahko pri ka-
558
Preglednica 4 Spodbujanje avtonomije glede razlike v dolžini delovne dobe
Strategije spodbujanja avtonomije N M SD KA KS
Visoko nadzorno motiviranje (a) , , , –,
Delno nadzorno motiviranje (b) , , –, –,
Delno spodbujanje avtonomije (a) , , , –,
Visoko spodbujanje avtonomije (b) , , , –,
Skupni faktor spodbujanja avtonomije (a) , , –, ,
(b) , , , –,
(a) , , –, –,
(b) , , –, ,
(a) , , , –,
(b) , , –, ,
Opombe Delovna doba: (a) pod 15 let, (b) nad 15 let. N – numerus, M – aritmetična sredina, SD – stan-
dardna deviacija, KA – koeficient asimetrije, KS – koeficient sploščenosti.
avtonomiji, in »Izberejo člane svoje skupine« (M = 4,19, SD = 0,74), ki je organi-
zacijska podpora avtonomiji. V najmanjši meri uporabljajo strategiji »Izbirajo
postopek ocenjevanja in rok za oddajo šolskih nalog« (M = 2,19, SD = 1,12),
to je organizacijska podpora avtonomiji, in »Izbirajo, na kakšen način bodo
izkazali pridobljeno znanje in/ali veščine« (M = 2,93, SD = 1,03), ki spada pod
postopkovno podporo avtonomiji.
To nam pokaže, da učitelji enakovredno uporabljajo različne strategije, ki
vključujejo vse tri vrste podpore avtonomiji, kognitivno, proceduralno in or-
ganizacijsko, kar pomembno pripomore k višji motivaciji in dosežkom učen-
cev (Brophy 1998).
Razlike v zadovoljevanju avtonomije učencev glede na dolžino
delovne dobe učiteljev
Pri prvi hipotezi, Obstajajo razlike med bolj in manj izkušenimi učitelji glede na-
čina motiviranja, smo analizirali odgovore, pridobljene s pomočjo Vprašal-
nika težav v šoli, in ugotavljali, ali so razlike odvisne od dolžine delovne dobe
učitelja (pod ali nad 15 let delovne dobe).
Kot je razvidno iz preglednice 4, učitelji z daljšo delovno dobo (visoko
spodbujanje avtonomije: M = 47,17, SD = 4,73; skupni faktor spodbujanja av-
tonomije: M = 20,10, SD = 16,34) pri spodbujanju avtonomije dosegajo višje
povprečne rezultate kot učitelji s krajšo delovno dobo (visoko spodbujanje
avtonomije: M = 46,47, SD = 5,50; skupni faktor spodbujanja avtonomije: M =
12,31, SD = 16,21). Test homogenosti varianc in koeficienta asimetričnosti ter
sploščenosti kaže na normalno distribucijo podatkov, zato smo lahko pri ka-
558
