Page 556 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 556
Žnidaršič in Maja Lebeničnik
zadovoljujejo potrebo po avtonomiji, nižji rezultat pa kaže na značilnosti mo-
tiviranja z uporabo psihološkega nadzora. Deci idr. (1981 v Košir in Kos Strašek
2015) so ugotovili zadovoljivo notranjo skladnost posameznih dimenzij vpra-
šalnika, z vrednostmi med 0,63 in 0,80. Na našem vzorcu smo izračunali na-
slednje vrednosti Cronbachovega alfa-koeficienta za posamezne dimenzije
vprašalnika: delno nadzorno motiviranje (0,70), delno spodbujanje avtono-
mije (0,65), visoko spodbujanje avtonomije (0,64) in visoko nadzorno motivi-
ranje (0,44).
Postopek zbiranja podatkov
Zbiranje podatkov je potekalo v mesecu maju 2022. Podatke smo pridobili
s pomočjo spletne ankete v spletni aplikaciji 1KA. Povezava do spletne an-
kete je bila učiteljem posredovana preko elektronske pošte in dostopna na
Facebookovi strani skupine Učitelji učiteljem. Sodelujoči so bili k sodelovanju
povabljeni tudi s strani šolske svetovalne službe in razrednikov oz. učiteljev
posameznih oddelkov.
Postopek obdelave podatkov
Pridobljene podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS. Izraču-
nali smo opisno statistiko (srednje vrednosti, standardne deviacije, koefici-
ente asimetrije in sploščenosti). Najprej smo preverili, ali porazdelitev spre-
menljivk omogoča uporabo parametričnih testov. S pomočjo t-preizkusa za
neodvisne vzorce oz. Mann-Whitneyjevega preizkusa smo ugotavljali, ali se
povprečne vrednosti dveh skupin med dvema neodvisnima vzorcema statis-
tično pomembno razlikujejo. Za preverjanje hipoteze 3 smo izračunali Pear-
sonov korelacijski koeficient, ki nam je povedal smer in velikost povezanosti
spremenljivk.
Rezultati in razprava
Zadovoljevanje potrebe po avtonomiji
Preglednici 2 in 3 prikazujeta deskriptivne vrednosti, pridobljene iz Vprašal-
nika težav v šoli, in različne strategije za podporo avtonomiji.
Kot je razvidno iz rezultatov, ki smo jih pridobili s pomočjo Vprašalnika te-
žav v šoli in so prikazani v preglednici 2, največ učiteljev v povprečju visoko
spodbuja avtonomijo (M = 46,45, SD = 5,32), najmanj pa motivirajo z uporabo
psihološkega nadzora (M = 21,32, SD = 4,56). Skupni faktor spodbujanja av-
tonomije učiteljev kaže na motivacijski stil, ki je relativno spodbujajoči stil
avtonomije (M = 14,68, SD = 16,55); možni obseg rezultatov je od –18 do 18,
pri čemer negativni rezultati odražajo relativno nadzorna motivacijska stila,
556
zadovoljujejo potrebo po avtonomiji, nižji rezultat pa kaže na značilnosti mo-
tiviranja z uporabo psihološkega nadzora. Deci idr. (1981 v Košir in Kos Strašek
2015) so ugotovili zadovoljivo notranjo skladnost posameznih dimenzij vpra-
šalnika, z vrednostmi med 0,63 in 0,80. Na našem vzorcu smo izračunali na-
slednje vrednosti Cronbachovega alfa-koeficienta za posamezne dimenzije
vprašalnika: delno nadzorno motiviranje (0,70), delno spodbujanje avtono-
mije (0,65), visoko spodbujanje avtonomije (0,64) in visoko nadzorno motivi-
ranje (0,44).
Postopek zbiranja podatkov
Zbiranje podatkov je potekalo v mesecu maju 2022. Podatke smo pridobili
s pomočjo spletne ankete v spletni aplikaciji 1KA. Povezava do spletne an-
kete je bila učiteljem posredovana preko elektronske pošte in dostopna na
Facebookovi strani skupine Učitelji učiteljem. Sodelujoči so bili k sodelovanju
povabljeni tudi s strani šolske svetovalne službe in razrednikov oz. učiteljev
posameznih oddelkov.
Postopek obdelave podatkov
Pridobljene podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS. Izraču-
nali smo opisno statistiko (srednje vrednosti, standardne deviacije, koefici-
ente asimetrije in sploščenosti). Najprej smo preverili, ali porazdelitev spre-
menljivk omogoča uporabo parametričnih testov. S pomočjo t-preizkusa za
neodvisne vzorce oz. Mann-Whitneyjevega preizkusa smo ugotavljali, ali se
povprečne vrednosti dveh skupin med dvema neodvisnima vzorcema statis-
tično pomembno razlikujejo. Za preverjanje hipoteze 3 smo izračunali Pear-
sonov korelacijski koeficient, ki nam je povedal smer in velikost povezanosti
spremenljivk.
Rezultati in razprava
Zadovoljevanje potrebe po avtonomiji
Preglednici 2 in 3 prikazujeta deskriptivne vrednosti, pridobljene iz Vprašal-
nika težav v šoli, in različne strategije za podporo avtonomiji.
Kot je razvidno iz rezultatov, ki smo jih pridobili s pomočjo Vprašalnika te-
žav v šoli in so prikazani v preglednici 2, največ učiteljev v povprečju visoko
spodbuja avtonomijo (M = 46,45, SD = 5,32), najmanj pa motivirajo z uporabo
psihološkega nadzora (M = 21,32, SD = 4,56). Skupni faktor spodbujanja av-
tonomije učiteljev kaže na motivacijski stil, ki je relativno spodbujajoči stil
avtonomije (M = 14,68, SD = 16,55); možni obseg rezultatov je od –18 do 18,
pri čemer negativni rezultati odražajo relativno nadzorna motivacijska stila,
556
