Page 562 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 562
Žnidaršič in Maja Lebeničnik
Preglednica 7 Povezanost skupnega faktorja spodbujanja avtonomije s strategijami za podporo
avtonomije
Strategije spodbujanja avtonomije () ()
r 2P ρ 2P
KA SA
Izbirajo, na kakšen način bodo izkazali pridobljeno –, –, , ,
znanje in/ali veščine
Izražajo svoje želje in potrebe –, –, –, ,
Sami uporabljajo/obdelujejo (učne) materiale –, –, , ,
Prejemajo povratne informacije glede svojega dela –, , , ,
(npr. pohvale: »Dobro delo«, »Odlično si opravil«)
Svobodno razpravljajo o različnih idejah (npr. v –, –, , ,
okviru debate, dela po skupinah)
»Vi manj govorite, več poslušate, besedo dajete , –, , ,
učencem.«
Oblikujejo osebne cilje ali nalogo prilagodijo tako, , –, , ,
da ustreza njihovim interesom
Izberejo člane svoje skupine –, –, , ,
Izbirajo postopek ocenjevanja in rok za oddajo , , , ,
šolskih nalog
Opombe KA – koeficient asimetrije, KS – koeficient sploščenosti, 2P – raven statistične pomembnosti,
(1) Pearsonov korelacijski koeficient (r), (2) Spearmanov korelacijski koeficient (ρ).
vezanost s skupnim faktorjem spodbujanja avtonomije. V tej kategoriji je
najvišja povezanost pri strategiji »Izberejo člane svoje skupine« (r = 0,18,
2P = 0,12). Rezultat Spearmanovega korelacijskega koeficienta pokaže, da
ima korelacija med strategijo »Prejemajo povratne informacije glede svojega
dela (npr. pohvale: ›Dobro delo‹, ›Odlično si opravil‹)« in skupnim faktorjem
spodbujanja avtonomije neznatno povezanost (ρ = 0,04), ki ni statistično
pomembna (2P = 0,726).
Na podlagi rezultatov lahko hipotezo 3, da so motivacijski stili spodbujanja
avtonomije in uporaba strategij za podporo avtonomije med seboj povezani,
ovržemo. Dobljeni rezultati se ne skladajo z ugotovitvami ostalih avtorjev, kot
je npr. Reeve (2009), da bo učitelj, ki podpira učenčeve psihološke potrebe oz.
potrebo po avtonomiji, iskal načine za negovanje, podpiranje in povečanje
podpore učencem oz. njihovi dejavnosti v razredu z različnimi strategijami,
ki spodbujajo organizacijsko, proceduralno in kognitivno avtonomijo.
Drug razlog, da se pričakovana pozitivna in statistično pomembna pove-
zanost med načini motiviranja in strategijami podpore avtonomiji ni poka-
zala, je lahko v naravi izbranih vprašalnikov. Učitelji so glede uporabe strate-
gij podpore avtonomiji podajali samooceno lastne prakse, medtem ko so pri
562
Preglednica 7 Povezanost skupnega faktorja spodbujanja avtonomije s strategijami za podporo
avtonomije
Strategije spodbujanja avtonomije () ()
r 2P ρ 2P
KA SA
Izbirajo, na kakšen način bodo izkazali pridobljeno –, –, , ,
znanje in/ali veščine
Izražajo svoje želje in potrebe –, –, –, ,
Sami uporabljajo/obdelujejo (učne) materiale –, –, , ,
Prejemajo povratne informacije glede svojega dela –, , , ,
(npr. pohvale: »Dobro delo«, »Odlično si opravil«)
Svobodno razpravljajo o različnih idejah (npr. v –, –, , ,
okviru debate, dela po skupinah)
»Vi manj govorite, več poslušate, besedo dajete , –, , ,
učencem.«
Oblikujejo osebne cilje ali nalogo prilagodijo tako, , –, , ,
da ustreza njihovim interesom
Izberejo člane svoje skupine –, –, , ,
Izbirajo postopek ocenjevanja in rok za oddajo , , , ,
šolskih nalog
Opombe KA – koeficient asimetrije, KS – koeficient sploščenosti, 2P – raven statistične pomembnosti,
(1) Pearsonov korelacijski koeficient (r), (2) Spearmanov korelacijski koeficient (ρ).
vezanost s skupnim faktorjem spodbujanja avtonomije. V tej kategoriji je
najvišja povezanost pri strategiji »Izberejo člane svoje skupine« (r = 0,18,
2P = 0,12). Rezultat Spearmanovega korelacijskega koeficienta pokaže, da
ima korelacija med strategijo »Prejemajo povratne informacije glede svojega
dela (npr. pohvale: ›Dobro delo‹, ›Odlično si opravil‹)« in skupnim faktorjem
spodbujanja avtonomije neznatno povezanost (ρ = 0,04), ki ni statistično
pomembna (2P = 0,726).
Na podlagi rezultatov lahko hipotezo 3, da so motivacijski stili spodbujanja
avtonomije in uporaba strategij za podporo avtonomije med seboj povezani,
ovržemo. Dobljeni rezultati se ne skladajo z ugotovitvami ostalih avtorjev, kot
je npr. Reeve (2009), da bo učitelj, ki podpira učenčeve psihološke potrebe oz.
potrebo po avtonomiji, iskal načine za negovanje, podpiranje in povečanje
podpore učencem oz. njihovi dejavnosti v razredu z različnimi strategijami,
ki spodbujajo organizacijsko, proceduralno in kognitivno avtonomijo.
Drug razlog, da se pričakovana pozitivna in statistično pomembna pove-
zanost med načini motiviranja in strategijami podpore avtonomiji ni poka-
zala, je lahko v naravi izbranih vprašalnikov. Učitelji so glede uporabe strate-
gij podpore avtonomiji podajali samooceno lastne prakse, medtem ko so pri
562
