Page 559 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 559
Zadovoljevanje potrebe po avtonomiji pri učencih osnovne šole
tegorijah visoko nadzorno motiviranje (F = 0,302, P = 0,584), delno spodbuja-
nje avtonomije (F = 0,173, P = 0,678) in skupni faktor spodbujanja avtonomije
(F = 0,415, P = 0,522) za analizo statistične pomembnosti razlik uporabili para-
metričen test. T-preizkus pokaže, da so med učitelji z daljšo in tistimi s krajšo
delovno dobo pri kategorijah visoko nadzorno motiviranje (t = 3,47, df = 70,
2P = 0,001), delno spodbujanje avtonomije (t = –0,84, df = 70, 2P = 0,404)
in skupni faktor spodbujanja avtonomije (t = –2,00, df = 70, 2P = 0,048) raz-
like statistično pomembne. Homogenost varianc ni dosežena pri kategorijah
delno nadzorno motiviranje (F = 0,885, P = 0,350) in visoko spodbujanje avto-
nomije (F = 2,741, P = 0,102), zato smo tu za analizo rezultatov uporabili nepa-
rametričen test. Rezultat Mann-Whitneyjevega preizkusa (U = 360,500; 2P =
0,002) kaže, da pri kategoriji delno nadzorno motiviranje obstaja statistično
pomembna razlika med skupinama. Učitelji s 15 ali manj leti delovne dobe v
povprečju (R = 42,92) bolj uporabljajo delno nadzorno motiviranje kot učitelji
z več kot 15 leti delovne dobe (R = 27,52). Z Mann-Whitneyjevim preizkusom
dobimo rezultate, ki kažejo, da med skupinama učiteljev z različno delovno
dobo pri visokem spodbujanju avtonomije ne obstaja statistično pomembna
razlika (U = 574,500; 2P = 0,524). Na podlagi rezultatov opravljenih analiz lahko
potrdimo hipotezo 1, da izkušenejši učitelji v večji meri motivirajo na način,
ki je ugoden za avtonomijo učencev.
O podobnih ugotovitvah piše tudi Reeve (2009), ki govori o tem, da so uči-
telji začetniki pogosteje nagnjeni k uporabi nadzorno-usmerjevalnih strate-
gij. Bolj ko so učitelji izkušeni, bolj bodo poskušali vzpostavljati motivacijsko
klimo v razredu in podpirali motivacijske potrebe svojih učencev (Leroy idr.
2007). Učitelji z več izkušnjami si dogajanje v razredu razlagajo glede na svoje
prejšnje pedagoške izkušnje, medtem ko so učitelji začetniki bolj nagnjeni k
iskanju rešitev v svojem repertoarju osebnih izkušenj. Glede na globino svo-
jega znanja o šolskih razmerah učitelji signale, ki prihajajo iz razreda, inter-
pretirajo na različne načine, ti pa povzročajo, da v razredu ustvarjajo različno
motivacijsko klimo (Leroy idr. 2007).
Razlike v uporabi strategij spodbujanja avtonomije
pri bolj ali manj izkušenih učiteljih
Pri drugi hipotezi, Obstajajo razlike med bolj ali manj izkušenimi učitelji glede
uporabe strategij spodbujanja avtonomije, smo analizirali odgovore, prido-
bljene s pomočjo Vprašalnika težav v šoli, in ugotavljali, ali so razlike odvisne
od dolžine delovne dobe učitelja (pod ali nad 15 let delovne dobe).
Kot je razvidno iz preglednice 6, koeficienta asimetrije in sploščenosti ka-
žeta na približno normalno distribucijo pri vseh strategijah razen pri strategi-
559
tegorijah visoko nadzorno motiviranje (F = 0,302, P = 0,584), delno spodbuja-
nje avtonomije (F = 0,173, P = 0,678) in skupni faktor spodbujanja avtonomije
(F = 0,415, P = 0,522) za analizo statistične pomembnosti razlik uporabili para-
metričen test. T-preizkus pokaže, da so med učitelji z daljšo in tistimi s krajšo
delovno dobo pri kategorijah visoko nadzorno motiviranje (t = 3,47, df = 70,
2P = 0,001), delno spodbujanje avtonomije (t = –0,84, df = 70, 2P = 0,404)
in skupni faktor spodbujanja avtonomije (t = –2,00, df = 70, 2P = 0,048) raz-
like statistično pomembne. Homogenost varianc ni dosežena pri kategorijah
delno nadzorno motiviranje (F = 0,885, P = 0,350) in visoko spodbujanje avto-
nomije (F = 2,741, P = 0,102), zato smo tu za analizo rezultatov uporabili nepa-
rametričen test. Rezultat Mann-Whitneyjevega preizkusa (U = 360,500; 2P =
0,002) kaže, da pri kategoriji delno nadzorno motiviranje obstaja statistično
pomembna razlika med skupinama. Učitelji s 15 ali manj leti delovne dobe v
povprečju (R = 42,92) bolj uporabljajo delno nadzorno motiviranje kot učitelji
z več kot 15 leti delovne dobe (R = 27,52). Z Mann-Whitneyjevim preizkusom
dobimo rezultate, ki kažejo, da med skupinama učiteljev z različno delovno
dobo pri visokem spodbujanju avtonomije ne obstaja statistično pomembna
razlika (U = 574,500; 2P = 0,524). Na podlagi rezultatov opravljenih analiz lahko
potrdimo hipotezo 1, da izkušenejši učitelji v večji meri motivirajo na način,
ki je ugoden za avtonomijo učencev.
O podobnih ugotovitvah piše tudi Reeve (2009), ki govori o tem, da so uči-
telji začetniki pogosteje nagnjeni k uporabi nadzorno-usmerjevalnih strate-
gij. Bolj ko so učitelji izkušeni, bolj bodo poskušali vzpostavljati motivacijsko
klimo v razredu in podpirali motivacijske potrebe svojih učencev (Leroy idr.
2007). Učitelji z več izkušnjami si dogajanje v razredu razlagajo glede na svoje
prejšnje pedagoške izkušnje, medtem ko so učitelji začetniki bolj nagnjeni k
iskanju rešitev v svojem repertoarju osebnih izkušenj. Glede na globino svo-
jega znanja o šolskih razmerah učitelji signale, ki prihajajo iz razreda, inter-
pretirajo na različne načine, ti pa povzročajo, da v razredu ustvarjajo različno
motivacijsko klimo (Leroy idr. 2007).
Razlike v uporabi strategij spodbujanja avtonomije
pri bolj ali manj izkušenih učiteljih
Pri drugi hipotezi, Obstajajo razlike med bolj ali manj izkušenimi učitelji glede
uporabe strategij spodbujanja avtonomije, smo analizirali odgovore, prido-
bljene s pomočjo Vprašalnika težav v šoli, in ugotavljali, ali so razlike odvisne
od dolžine delovne dobe učitelja (pod ali nad 15 let delovne dobe).
Kot je razvidno iz preglednice 6, koeficienta asimetrije in sploščenosti ka-
žeta na približno normalno distribucijo pri vseh strategijah razen pri strategi-
559
