Page 568 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 568
aša Zrim Martinjak
Garrido-Moreno in Martin-Rojas 2021; James 2021; Khalifa idr. 2021). Glede
na kontekst individualnega življenjskega in študijskega položaja so študen-
tje skozi novo izkušnjo študija na daljavo v tem prepoznali t. i. pozitivne in
negativne vidike (Abu Talib, Bettayeb in Omer 2021; Aguilera-Hermida 2020;
Doolan idr. 2021; Stevanović, Božić in Radović 2021; Zrim Martinjak 2022). Med
slednjimi sta pogosto izpostavljena pomanjkanje socialnih stikov ter obču-
tek odtujenosti in nepovezanosti (Bork-Hüffer idr. 2021; Doolan idr. 2021; Li
2022; Stevanović, Božić in Radović 2021; Zrim Martinjak 2022), kar je lahko
glavni vir nezadovoljstva študenta (Mehall 2020; Vignery 2021). Za študenta,
ki živi oddaljen od družine in najožjih prijateljev, so lahko povezanosti s štu-
dijskimi kolegi njegove najpomembnejše socialne povezave in pomemben
vir socialne podpore (Mai, Wu in Huang 2021). V novem študijskem okolju, ki
se je oblikovalo med pandemijo, morda tudi učitelj ni prepoznal ali obvlado-
val možnih strategij za spodbujanje študentov k interaktivnim procesom z
drugimi študenti (Mehall 2020). Zato v ospredje premislekov tega prispevka
postavljamo spoznanja o pomenu socialnih interakcij med študenti in inte-
raktivni didaktični izvedbi študija.
Teoretična izhodišča
Glede na spoznanja o pomenu socialnega povezovanja za vzpostavitev učne
skupnosti (Swan 2002), občutek pripadnosti (Picciano 2002), posameznikov
študijski proces (Vignery in Laurier 2020), motivacijo za študij (Aguilera-
Hermida 2020; Aristovnik idr. 2020; Pandit in Agrawal 2021; Smoyer, O’Brien
in Rodriguez-Keyes 2020) in študijsko učinkovitost (Vignery 2021; Vignery in
Laurier 2020) je študij v socialni izolaciji med pandemijo covida-19 študenta
lahko soočil s številnimi izzivi. Omejitev socialnih interakcij lahko povzroči
občutek nepovezanosti, kar lahko rezultira v nižji stopnji udeležbe v študij-
skem procesu, nižjih dosežkih in celo v opustitvi študija; sprememba študij-
skega konteksta lahko spremeni študentovo doživljanje interakcij in lastne
socialne prisotnosti v razredni skupnosti (Li 2022). Zato je, kot ugotavlja Li
(2022) na podlagi raziskave (N = 237) o povezanostih med socialno priso-
tnostjo, interakcijami in občutkom skupnosti za spodbujanje in vzpostavitev
slednjega, ključna prav socialna prisotnost študenta. V avstralski raziskavi (N
= 787) kar 84,6 udeleženih študentov poroča, da so v spremenjenem štu-
dijskem okolju med pandemijo covida-19 na daljavo težko vzpostavljali inte-
rakcije z drugimi študenti in je imelo to obdobje značilne negativne učinke
tako na njihovo učno izkušnjo kot na počutje (Dodd idr. 2021). Ob pregledu
učinkov socialne izolacije med pandemijo covida-19 na posameznikovo vsak-
danje življenje Khalifa idr. (2021) prav tako poročajo o občutku izolacije in
568
Garrido-Moreno in Martin-Rojas 2021; James 2021; Khalifa idr. 2021). Glede
na kontekst individualnega življenjskega in študijskega položaja so študen-
tje skozi novo izkušnjo študija na daljavo v tem prepoznali t. i. pozitivne in
negativne vidike (Abu Talib, Bettayeb in Omer 2021; Aguilera-Hermida 2020;
Doolan idr. 2021; Stevanović, Božić in Radović 2021; Zrim Martinjak 2022). Med
slednjimi sta pogosto izpostavljena pomanjkanje socialnih stikov ter obču-
tek odtujenosti in nepovezanosti (Bork-Hüffer idr. 2021; Doolan idr. 2021; Li
2022; Stevanović, Božić in Radović 2021; Zrim Martinjak 2022), kar je lahko
glavni vir nezadovoljstva študenta (Mehall 2020; Vignery 2021). Za študenta,
ki živi oddaljen od družine in najožjih prijateljev, so lahko povezanosti s štu-
dijskimi kolegi njegove najpomembnejše socialne povezave in pomemben
vir socialne podpore (Mai, Wu in Huang 2021). V novem študijskem okolju, ki
se je oblikovalo med pandemijo, morda tudi učitelj ni prepoznal ali obvlado-
val možnih strategij za spodbujanje študentov k interaktivnim procesom z
drugimi študenti (Mehall 2020). Zato v ospredje premislekov tega prispevka
postavljamo spoznanja o pomenu socialnih interakcij med študenti in inte-
raktivni didaktični izvedbi študija.
Teoretična izhodišča
Glede na spoznanja o pomenu socialnega povezovanja za vzpostavitev učne
skupnosti (Swan 2002), občutek pripadnosti (Picciano 2002), posameznikov
študijski proces (Vignery in Laurier 2020), motivacijo za študij (Aguilera-
Hermida 2020; Aristovnik idr. 2020; Pandit in Agrawal 2021; Smoyer, O’Brien
in Rodriguez-Keyes 2020) in študijsko učinkovitost (Vignery 2021; Vignery in
Laurier 2020) je študij v socialni izolaciji med pandemijo covida-19 študenta
lahko soočil s številnimi izzivi. Omejitev socialnih interakcij lahko povzroči
občutek nepovezanosti, kar lahko rezultira v nižji stopnji udeležbe v študij-
skem procesu, nižjih dosežkih in celo v opustitvi študija; sprememba študij-
skega konteksta lahko spremeni študentovo doživljanje interakcij in lastne
socialne prisotnosti v razredni skupnosti (Li 2022). Zato je, kot ugotavlja Li
(2022) na podlagi raziskave (N = 237) o povezanostih med socialno priso-
tnostjo, interakcijami in občutkom skupnosti za spodbujanje in vzpostavitev
slednjega, ključna prav socialna prisotnost študenta. V avstralski raziskavi (N
= 787) kar 84,6 udeleženih študentov poroča, da so v spremenjenem štu-
dijskem okolju med pandemijo covida-19 na daljavo težko vzpostavljali inte-
rakcije z drugimi študenti in je imelo to obdobje značilne negativne učinke
tako na njihovo učno izkušnjo kot na počutje (Dodd idr. 2021). Ob pregledu
učinkov socialne izolacije med pandemijo covida-19 na posameznikovo vsak-
danje življenje Khalifa idr. (2021) prav tako poročajo o občutku izolacije in
568
