Page 569 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 569
Povezanost med študenti med izvedbo študija na daljavo

osamljenosti. Interakcije z drugimi študenti v učnem procesu omogočajo
npr. izmenjavo mnenj, soočanje različnih stališč in sodelovanje pri izvedbi
nalog, zato so povezanosti med interakcijami in študijskimi dejavniki po-
gosto interes raziskovalnega zanimanja (Mehall 2020; Picciano 2002; Swan
2002; Vignery in Laurier 2020). Študent, ki doživlja povezanost z drugimi štu-
denti in pripadnost študijski skupnosti ter je prisoten pri študijski izvedbi, bo
aktivneje sodeloval v skupinskih in drugih študijskih aktivnostih; iz različnih
razlogov lahko ne doživlja povezanosti in pripadnosti študijski skupnosti, a
kljub temu sodeluje pri študijskih aktivnostih in vstopa v interakcije z dru-
gimi študenti (Picciano 2002). Številne interakcije med študenti so spontane
in kot take pomagajo pri doseganju študijskih ciljev in učnega napredka (Me-
hall 2020). Redko pa so visoko interaktivna učna okolja naključna, zahtevajo
namreč načrtovane aktivnosti, ki spodbujajo, podpirajo in celo zahtevajo in-
terakcijo (Roblyer in Wiencke 2003).

Moore (1989 v Swan 2002) opredeli tri oblike interakcij, ki podpirajo inte-
raktivno učenje in poučevanje na daljavo. To so interakcije z vsebino, interak-
cije z učiteljem in interakcije z drugimi udeleženci (sošolci). Prve se navezu-
jejo na zmožnost dostopa do učne vsebine, analize, sinteze in komunikacije
o vsebinskih podatkih, druge na zmožnost komunikacije z učiteljem in spre-
jemanja povratne informacije s strani učitelja, tretje pa na zmožnost komuni-
ciranja o vsebini z drugimi udeleženci v učnem procesu z namenom ustvar-
janja aktivne učne skupnosti. V primerjavi z uveljavljenimi študiji na daljavo
pred pandemijo covida-19 se je študij na daljavo med pandemijo bolj izvajal
skozi sinhrono obliko poučevanja z izvedbo učitelja v realnem času, ki kljub
fizični oddaljenosti omogoča takojšnjo interakcijo tako učitelja s študenti kot
med študenti samimi in tudi z vsebino, da ta ne ostane na ravni posredova-
nih informacij. V Evropi je bila med pandemijo najpogosteje (60 ) upora-
bljena sinhrona oblika poučevanja (Doolan idr. 2021). Rezultati raziskave (N =
1406) Karen Swan (2002) podpirajo pomen vseh treh oblik interakcij v študiju
na daljavo in potrjujejo povezanosti med posameznimi oblikami interakcij
ter oceno zadovoljstva s študijem. Na podlagi rezultatov raziskovalka (Swan
2002) ugotavlja, da diskusija spodbuja interaktivnost med študenti, zato je pri
študiju na daljavo pomembno ponujati aktivnosti, ki to spodbujajo. V drugi
raziskavi ista avtorica (Swan 2002) analizira 235 objav in odzive nanje v 39 dis-
kusijskih izmenjavah na daljavo in nastavi podlago za premisleke o izvedbe-
nih spretnostih in veščinah ravnanja učitelja v virtualnih učilnicah ter spod-
budah in značilnostih komunikacije, kot so npr. pohvala, humor, strinjanje,
potrditev in nasvet, s katerimi lahko učitelj podpre interakcije med študenti,
ki prispevajo h krepitvi učne skupnosti tudi pri študiju na daljavo.

569
   564   565   566   567   568   569   570   571   572   573   574