Page 570 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 570
aša Zrim Martinjak
Margaret D. Roblyer in Wiencke (2003; 2004) sta na podlagi dotedanjih spo-
znanj o pomenu interakcij pri študiju na daljavo razvila ocenjevalni model, ki
se osredotoča na oceno značilnosti v interakcijah skozi aktivnosti, izvedbo
in odzivanje, ki prispevajo k stopnji in obsegu interakcij ter interaktivnosti.
V modelu, ki učitelju ponuja uporabno povratno informacijo o interaktivnih
značilnostih njegove izvedbe, izpostavita pet področij, ki zahtevajo pozor-
nost. To so: oblikovanje socialnih odnosov in odnosov za interakcije, učite-
ljeve aktivnosti za spodbujanje interakcije, interaktivnost, ki jo omogoča teh-
nologija, ki se uporablja pri predmetu, odzivnost študenta in odzivnost učite-
lja. Vsako področje v modelu opredelita od nizke in enostavne stopnje, ome-
jene na npr. enkratnost in prostovoljnost pojavljanja, do visoke stopnje s šte-
vilnejšim obsegom (zahtevanih), konstantnih, uporabnih interakcij, ki daje
uvid v značilnost interaktivnosti v posameznem učnem okolju oz. pri posa-
meznem predmetu.
Mehall (2020) razvije model t. i. namenskih medosebnih interakcij za iz-
vedbo študija na daljavo, ki vsebuje tri oblike interakcij. To so namenske med-
osebne učne interakcije, namenske socialne interakcije in podporne interak-
cije. Prve se nanašajo na interakcije med udeleženci v učnem procesu, ki se
neposredno navezujejo na doseganje učnih ciljev. Pomemben del teh sta
pravočasna povratna informacija s strani učitelja in drugih študentov ter so-
delovalno učenje.
Skupinska interakcija, ki jo spodbudi sodelovalno učenje, je socialna in-
terakcija, ki predstavlja most do naslednje oblike interakcij v tem modelu.
Ključna razlika med učno in socialno interakcijo je v tem, da je druga v primer-
javi s prvo fleksibilnejša in vzajemnejša. Skozi socialno interakcijo študentje
razvijajo zaupanje, občutek pripadnosti in socialne odnose. S tem socialna
interakcija lahko podpre in izboljša učno. Pomemben del te oblike interakcij
sta socialna prisotnost in neposrednost. Podporne interakcije pa pomagajo
premagovati občutek oddaljenosti in izoliranosti pri študiju na daljavo. Me-
hallov model (2020) prispeva kvalitativno oceno interakcij v učnem procesu.
Skupaj z modelom, ki sta ga razvila Margaret D. Roblyer in Wiencke (2003;
2004), ponuja možnost poglobljene ocene in uvida v dejansko interaktivnost
poučevanja ter konkretno didaktično podlago za izboljšave.
Namen raziskave
Študentje so študij med pandemijo doživeli različno, nekateri bolj, drugi
manj naklonjenega njihovi življenjski situaciji, in v njem prepoznali pozitivne
in/ali negativne vidike (Aguilera-Hermida 2020; Doolan idr. 2021; Stevano-
vić, Božić in Radović 2021; Zrim Martinjak 2022). Fizična oddaljenost je bila
570
Margaret D. Roblyer in Wiencke (2003; 2004) sta na podlagi dotedanjih spo-
znanj o pomenu interakcij pri študiju na daljavo razvila ocenjevalni model, ki
se osredotoča na oceno značilnosti v interakcijah skozi aktivnosti, izvedbo
in odzivanje, ki prispevajo k stopnji in obsegu interakcij ter interaktivnosti.
V modelu, ki učitelju ponuja uporabno povratno informacijo o interaktivnih
značilnostih njegove izvedbe, izpostavita pet področij, ki zahtevajo pozor-
nost. To so: oblikovanje socialnih odnosov in odnosov za interakcije, učite-
ljeve aktivnosti za spodbujanje interakcije, interaktivnost, ki jo omogoča teh-
nologija, ki se uporablja pri predmetu, odzivnost študenta in odzivnost učite-
lja. Vsako področje v modelu opredelita od nizke in enostavne stopnje, ome-
jene na npr. enkratnost in prostovoljnost pojavljanja, do visoke stopnje s šte-
vilnejšim obsegom (zahtevanih), konstantnih, uporabnih interakcij, ki daje
uvid v značilnost interaktivnosti v posameznem učnem okolju oz. pri posa-
meznem predmetu.
Mehall (2020) razvije model t. i. namenskih medosebnih interakcij za iz-
vedbo študija na daljavo, ki vsebuje tri oblike interakcij. To so namenske med-
osebne učne interakcije, namenske socialne interakcije in podporne interak-
cije. Prve se nanašajo na interakcije med udeleženci v učnem procesu, ki se
neposredno navezujejo na doseganje učnih ciljev. Pomemben del teh sta
pravočasna povratna informacija s strani učitelja in drugih študentov ter so-
delovalno učenje.
Skupinska interakcija, ki jo spodbudi sodelovalno učenje, je socialna in-
terakcija, ki predstavlja most do naslednje oblike interakcij v tem modelu.
Ključna razlika med učno in socialno interakcijo je v tem, da je druga v primer-
javi s prvo fleksibilnejša in vzajemnejša. Skozi socialno interakcijo študentje
razvijajo zaupanje, občutek pripadnosti in socialne odnose. S tem socialna
interakcija lahko podpre in izboljša učno. Pomemben del te oblike interakcij
sta socialna prisotnost in neposrednost. Podporne interakcije pa pomagajo
premagovati občutek oddaljenosti in izoliranosti pri študiju na daljavo. Me-
hallov model (2020) prispeva kvalitativno oceno interakcij v učnem procesu.
Skupaj z modelom, ki sta ga razvila Margaret D. Roblyer in Wiencke (2003;
2004), ponuja možnost poglobljene ocene in uvida v dejansko interaktivnost
poučevanja ter konkretno didaktično podlago za izboljšave.
Namen raziskave
Študentje so študij med pandemijo doživeli različno, nekateri bolj, drugi
manj naklonjenega njihovi življenjski situaciji, in v njem prepoznali pozitivne
in/ali negativne vidike (Aguilera-Hermida 2020; Doolan idr. 2021; Stevano-
vić, Božić in Radović 2021; Zrim Martinjak 2022). Fizična oddaljenost je bila
570
