Page 574 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 574
aša Zrim Martinjak
stavka zanje velja: »V tem študijskem letu sem se počutil povezan z drugimi
študenti.«
Zbrane podatke smo analizirali s statističnim programom IBM SPSS Sta-
tistic 26.0. Izračunali smo mere opisnih statistik (odstotke posameznih od-
govorov, povprečne vrednosti in standardne odklone). Preverili smo normal-
nost porazdelitve odgovorov in zaradi odstopanja odgovorov od normalno-
sti pri odvisni spremenljivki v nadaljevanju uporabili neparametrične teste.
Za preverjanje razlik med skupinami sta bila uporabljena Mann-Whitneyjev
U-test in Kruskal-Wallisova analiza ANOVA, za preverjanje povezanosti med
spremenljivkami pa Spearmanov rho-koeficient (ordinalne spremenljivke).
Rezultati in interpretacija
Na izhodiščno vprašanje pričujoče raziskave je odgovorilo 1.118 udeležencev.
Rezultati so pokazali, da le za manj kot tretjino udeleženih študentov veči-
noma ali povsem drži, da so se med študijem na daljavo med pandemijo po-
čutili povezane z drugimi študenti, in sicer jih je od vseh udeleženih v razis-
kavi le 6 poročalo, da to zanje povsem drži, 22 pa, da to zanje večinoma
drži. Za dobri dve tretjini udeleženih študentov pa večinoma ne drži (34 )
ali ne drži (37 ), da so se med študijem na daljavo med pandemijo počutili
povezane z drugimi študenti.
Nadalje smo preverili, ali se doživljanje povezanosti z drugimi študenti raz-
likuje glede na spol (N = 1095) in soočanje z duševnimi stiskami (N = 1114).
Rezultati kažejo, da se doživljanje povezanosti z drugimi študenti statistično
značilno razlikuje glede na spol (U = 88813,50, z = –2,11, p = 0,035). Ženske so
poročale o nekoliko višji stopnji doživljanja povezanosti z drugimi študenti
(Mrang = 557,65) kot moški (Mrang = 510,27). Rezultati izračunov razlik med pri-
merjalnima skupinama potrjujejo H1, da med doživljanjem povezanosti štu-
denta z drugimi študenti med študijem na daljavo in spolom obstajajo sta-
tistično značilne razlike.
Rezultati so pokazali tudi, da se doživljanje povezanosti z drugimi študenti
statistično zelo značilno razlikuje glede na soočanje z duševnimi stiskami (U
= 140295,00, z = 7,694, p < 0,001). Tisti, ki se med pandemijo niso soočali z du-
ševnimi stiskami, so poročali o višji stopnji doživljanja povezanosti z drugimi
študenti (Mrang = 688,43) kot tisti, ki so se z duševnimi stiskami soočali (Mrang
= 519,81). Rezultati izračunov razlik med primerjalnima skupinama potrjujejo
tudi H2, da med doživljanjem povezanosti študenta z drugimi študenti med
študijem na daljavo in soočanjem z duševnimi stiskami obstajajo statistično
značilne razlike.
Nadalje nas je zanimalo, ali so udeleženi študentje v raziskavi povezanost z
574
stavka zanje velja: »V tem študijskem letu sem se počutil povezan z drugimi
študenti.«
Zbrane podatke smo analizirali s statističnim programom IBM SPSS Sta-
tistic 26.0. Izračunali smo mere opisnih statistik (odstotke posameznih od-
govorov, povprečne vrednosti in standardne odklone). Preverili smo normal-
nost porazdelitve odgovorov in zaradi odstopanja odgovorov od normalno-
sti pri odvisni spremenljivki v nadaljevanju uporabili neparametrične teste.
Za preverjanje razlik med skupinami sta bila uporabljena Mann-Whitneyjev
U-test in Kruskal-Wallisova analiza ANOVA, za preverjanje povezanosti med
spremenljivkami pa Spearmanov rho-koeficient (ordinalne spremenljivke).
Rezultati in interpretacija
Na izhodiščno vprašanje pričujoče raziskave je odgovorilo 1.118 udeležencev.
Rezultati so pokazali, da le za manj kot tretjino udeleženih študentov veči-
noma ali povsem drži, da so se med študijem na daljavo med pandemijo po-
čutili povezane z drugimi študenti, in sicer jih je od vseh udeleženih v razis-
kavi le 6 poročalo, da to zanje povsem drži, 22 pa, da to zanje večinoma
drži. Za dobri dve tretjini udeleženih študentov pa večinoma ne drži (34 )
ali ne drži (37 ), da so se med študijem na daljavo med pandemijo počutili
povezane z drugimi študenti.
Nadalje smo preverili, ali se doživljanje povezanosti z drugimi študenti raz-
likuje glede na spol (N = 1095) in soočanje z duševnimi stiskami (N = 1114).
Rezultati kažejo, da se doživljanje povezanosti z drugimi študenti statistično
značilno razlikuje glede na spol (U = 88813,50, z = –2,11, p = 0,035). Ženske so
poročale o nekoliko višji stopnji doživljanja povezanosti z drugimi študenti
(Mrang = 557,65) kot moški (Mrang = 510,27). Rezultati izračunov razlik med pri-
merjalnima skupinama potrjujejo H1, da med doživljanjem povezanosti štu-
denta z drugimi študenti med študijem na daljavo in spolom obstajajo sta-
tistično značilne razlike.
Rezultati so pokazali tudi, da se doživljanje povezanosti z drugimi študenti
statistično zelo značilno razlikuje glede na soočanje z duševnimi stiskami (U
= 140295,00, z = 7,694, p < 0,001). Tisti, ki se med pandemijo niso soočali z du-
ševnimi stiskami, so poročali o višji stopnji doživljanja povezanosti z drugimi
študenti (Mrang = 688,43) kot tisti, ki so se z duševnimi stiskami soočali (Mrang
= 519,81). Rezultati izračunov razlik med primerjalnima skupinama potrjujejo
tudi H2, da med doživljanjem povezanosti študenta z drugimi študenti med
študijem na daljavo in soočanjem z duševnimi stiskami obstajajo statistično
značilne razlike.
Nadalje nas je zanimalo, ali so udeleženi študentje v raziskavi povezanost z
574
