Page 78 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 78
eja Gačnik in Andreja Istenič
Preglednica 4 Samoocena kompetentnosti na področjih dela z otroki, ki jecljajo
Parametri Delovno okolje Delovna doba Skupaj
Šola Ambulanta Pod let let in več x¯ σ
x¯ σ x¯ σ
x¯ σ x¯ σ
Ocenjevanje jecljanja v , , , , , , , , , ,
predšolskem obdobju
Pomoč/terapija za predš. , , , , , , , , , ,
otroka z jecljanjem
Ocenjevanje jecljanja , , , , , , , , , ,
govora v šolskem obd
Pomoč/terapija za šol. , , , , , , , , , ,
otroka z jecljanjem
Opombe Šola: N = 23, ambulanta: N = 34, pod 10 let: N = 26, 10 let in več: N = 31.
oz. obravnave predšolskih in šolskih otrok z jecljanjem. Logopedi so lastno
kompetentnost ocenili na petstopenjski lestvici. Ocene sodelujočih logope-
dov (preglednica 4) so bile v splošnem nizke in so dosegale vrednost nižje
strokovne usposobljenosti. Najbolje so se ocenili na področju ocenjevanja
jecljanja v predšolskem obdobju, ko se je skupna ocena nagibala proti sre-
dnje dobri. Rezultati so pokazali nekoliko višjo strokovno usposobljenost pri
izvajanju postopkov ocenjevanja v primerjavi s postopki v sklopu pomoči oz.
terapije. Najnižje samoocene strokovne usposobljenosti so bile na področju
pomoči oz. terapije s šolarji z jecljanjem. Primerjava med logopedi glede na
delovno okolje ni pokazala pomembnih razlik. Logopedi v zdravstvu so se
ocenili z nekoliko višjo oceno pri obravnavi (tako ocenjevanju kot terapiji) v
predšolskem obdobju, logopedi iz šolskega okolja pa pri obravnavi (tako oce-
njevanju kot terapiji) šolskih otrok. Večje razlike so se pokazale pri primerja-
nju logopedov glede na njihovo delovno dobo. Logopedi z več delovne dobe
so se pri izvajanju terapije tako za predšolske kot šolske otrok ocenili bolje
kot njihovi kolegi z manj delovne dobe. Razlika med samoocenama izvaja-
nja terapije v šolskem obdobju se je izkazala za statistično pomembno (U =
529,000, p = 0,033).
Diskusija in zaključek
Pri opisu jecljanja logopedi pogosto uporabljajo pridevnik »spreminjajoče
se«. To je ena izmed njegovih značilnosti, ki je morda nosilka marsikate-
rega nesporazuma, napačnega razumevanja, morebiti tudi podlaga mitom
in stereotipom, ki se še vedno zasledijo v praksi. Ko otrok govori sam s sabo,
jecljanja ni, ko govori v šoli ali v drugi socialni situaciji, pa se pojavi, pa še tedaj
78
Preglednica 4 Samoocena kompetentnosti na področjih dela z otroki, ki jecljajo
Parametri Delovno okolje Delovna doba Skupaj
Šola Ambulanta Pod let let in več x¯ σ
x¯ σ x¯ σ
x¯ σ x¯ σ
Ocenjevanje jecljanja v , , , , , , , , , ,
predšolskem obdobju
Pomoč/terapija za predš. , , , , , , , , , ,
otroka z jecljanjem
Ocenjevanje jecljanja , , , , , , , , , ,
govora v šolskem obd
Pomoč/terapija za šol. , , , , , , , , , ,
otroka z jecljanjem
Opombe Šola: N = 23, ambulanta: N = 34, pod 10 let: N = 26, 10 let in več: N = 31.
oz. obravnave predšolskih in šolskih otrok z jecljanjem. Logopedi so lastno
kompetentnost ocenili na petstopenjski lestvici. Ocene sodelujočih logope-
dov (preglednica 4) so bile v splošnem nizke in so dosegale vrednost nižje
strokovne usposobljenosti. Najbolje so se ocenili na področju ocenjevanja
jecljanja v predšolskem obdobju, ko se je skupna ocena nagibala proti sre-
dnje dobri. Rezultati so pokazali nekoliko višjo strokovno usposobljenost pri
izvajanju postopkov ocenjevanja v primerjavi s postopki v sklopu pomoči oz.
terapije. Najnižje samoocene strokovne usposobljenosti so bile na področju
pomoči oz. terapije s šolarji z jecljanjem. Primerjava med logopedi glede na
delovno okolje ni pokazala pomembnih razlik. Logopedi v zdravstvu so se
ocenili z nekoliko višjo oceno pri obravnavi (tako ocenjevanju kot terapiji) v
predšolskem obdobju, logopedi iz šolskega okolja pa pri obravnavi (tako oce-
njevanju kot terapiji) šolskih otrok. Večje razlike so se pokazale pri primerja-
nju logopedov glede na njihovo delovno dobo. Logopedi z več delovne dobe
so se pri izvajanju terapije tako za predšolske kot šolske otrok ocenili bolje
kot njihovi kolegi z manj delovne dobe. Razlika med samoocenama izvaja-
nja terapije v šolskem obdobju se je izkazala za statistično pomembno (U =
529,000, p = 0,033).
Diskusija in zaključek
Pri opisu jecljanja logopedi pogosto uporabljajo pridevnik »spreminjajoče
se«. To je ena izmed njegovih značilnosti, ki je morda nosilka marsikate-
rega nesporazuma, napačnega razumevanja, morebiti tudi podlaga mitom
in stereotipom, ki se še vedno zasledijo v praksi. Ko otrok govori sam s sabo,
jecljanja ni, ko govori v šoli ali v drugi socialni situaciji, pa se pojavi, pa še tedaj
78
