Page 73 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 73
Logopedska obravnava jecljanja in kompetence v luči preteklosti in sedanjosti
Kelly 2021). Anketiranci so izbirali na dvostopenjski lestvici med »da« ali »ne«.
Ocena pomembnosti in ocena dejanske uporabe postopkov v začetni po-
moči otroka z jecljanjem je potekala na lestvici Care M. Singer in Ellen M.
Kelly (2021). Avtorici sta lestvico uporabili za oceno pomembnosti vključeva-
nja parametrov v logopedsko prakso, kar smo dopolnili z oceno o dejanski
rabi. Skladno z originalno lestvico smo uporabili skalo: 1 – nepomemben, 2 –
delno pomemben, 3 – zelo pomemben.
Na področju praks svetovanja staršem je bila izvedena podrobnejša ana-
liza najpogostejših tem, ki jih logopedi obravnavajo v okviru svetovanja star-
šem. Seznam postavk je bil oblikovan po literaturi (Cooper in Cooper 1996;
Johnson idr. 2016; Maviş idr. 2013) in slovenski logopedski praksi. Poleg tega
so imeli logopedi možnost dopolnjevanja seznama. Anketiranci so pogostost
uporabe označili na petstopenjski lestvici od 1 – nikoli do 5 – vedno.
Lestvica za samooceno kompetentnosti je vključevala štiri postavke: oce-
njevanje jecljanja v predšolskem obdobju; pomoč/terapija predšolskega
otroka z jecljanjem; ocenjevanje jecljanja v šolskem obdobju; pomoč/terapija
šolskega otroka z jecljanjem. Oblikovana je bila na podlagi dveh lestvic. Po
Brileyu (2018) so bile skladno z namenom raziskave razširjene postavke, skala
pa je bila razširjena na pet stopenj po modelu Care M. Singer in Ellen M. Kelly
(2021). Anketiranci so lastno kompetentnost ocenili na petstopenjski lestvici
(1 – zelo slaba do 5 – zelo dobra).
Spletno anketo je na elektronske naslove logopedov posredovalo Društvo
logopedov Slovenije. Podatki so se zbirali od 2. 7. do 17. 8. 2022. Obdelali smo
jih s statističnim programom SPSS. Predstavljamo deskriptivne podatke (od-
stotne frekvence, aritmetična sredina in standardni odklon). Za analizo razlik
glede na delovno okolje in delovno dobo je bil uporabljen Wilcoxonov test
predznačenih rangov.
Rezultati
V nadaljevanju predstavljamo podatke, povezane s trenutno prakso obrav-
nave otrok z jecljanjem v Sloveniji. Sledi predstavitev samoocene kompeten-
tnosti pri delu z otroki, ki jecljajo.
Logopedska pomoč otroku z jecljanjem
Da bi dobili vpogled v trenutno stanje logopedske obravnave otrok z jeclja-
njem v Sloveniji, smo logopedom zastavili vprašanja glede njihovih običaj-
nih praks pri prvih srečanjih z otrokom. Rezultati so prikazani v preglednici 1.
Logopedi poročajo, da v največji meri svetujejo staršem in/ali otroka napo-
tijo k drugemu logopedu z več izkušnjami na tem področju. O tovrstni praksi
73
Kelly 2021). Anketiranci so izbirali na dvostopenjski lestvici med »da« ali »ne«.
Ocena pomembnosti in ocena dejanske uporabe postopkov v začetni po-
moči otroka z jecljanjem je potekala na lestvici Care M. Singer in Ellen M.
Kelly (2021). Avtorici sta lestvico uporabili za oceno pomembnosti vključeva-
nja parametrov v logopedsko prakso, kar smo dopolnili z oceno o dejanski
rabi. Skladno z originalno lestvico smo uporabili skalo: 1 – nepomemben, 2 –
delno pomemben, 3 – zelo pomemben.
Na področju praks svetovanja staršem je bila izvedena podrobnejša ana-
liza najpogostejših tem, ki jih logopedi obravnavajo v okviru svetovanja star-
šem. Seznam postavk je bil oblikovan po literaturi (Cooper in Cooper 1996;
Johnson idr. 2016; Maviş idr. 2013) in slovenski logopedski praksi. Poleg tega
so imeli logopedi možnost dopolnjevanja seznama. Anketiranci so pogostost
uporabe označili na petstopenjski lestvici od 1 – nikoli do 5 – vedno.
Lestvica za samooceno kompetentnosti je vključevala štiri postavke: oce-
njevanje jecljanja v predšolskem obdobju; pomoč/terapija predšolskega
otroka z jecljanjem; ocenjevanje jecljanja v šolskem obdobju; pomoč/terapija
šolskega otroka z jecljanjem. Oblikovana je bila na podlagi dveh lestvic. Po
Brileyu (2018) so bile skladno z namenom raziskave razširjene postavke, skala
pa je bila razširjena na pet stopenj po modelu Care M. Singer in Ellen M. Kelly
(2021). Anketiranci so lastno kompetentnost ocenili na petstopenjski lestvici
(1 – zelo slaba do 5 – zelo dobra).
Spletno anketo je na elektronske naslove logopedov posredovalo Društvo
logopedov Slovenije. Podatki so se zbirali od 2. 7. do 17. 8. 2022. Obdelali smo
jih s statističnim programom SPSS. Predstavljamo deskriptivne podatke (od-
stotne frekvence, aritmetična sredina in standardni odklon). Za analizo razlik
glede na delovno okolje in delovno dobo je bil uporabljen Wilcoxonov test
predznačenih rangov.
Rezultati
V nadaljevanju predstavljamo podatke, povezane s trenutno prakso obrav-
nave otrok z jecljanjem v Sloveniji. Sledi predstavitev samoocene kompeten-
tnosti pri delu z otroki, ki jecljajo.
Logopedska pomoč otroku z jecljanjem
Da bi dobili vpogled v trenutno stanje logopedske obravnave otrok z jeclja-
njem v Sloveniji, smo logopedom zastavili vprašanja glede njihovih običaj-
nih praks pri prvih srečanjih z otrokom. Rezultati so prikazani v preglednici 1.
Logopedi poročajo, da v največji meri svetujejo staršem in/ali otroka napo-
tijo k drugemu logopedu z več izkušnjami na tem področju. O tovrstni praksi
73
