Page 74 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 74
eja Gačnik in Andreja Istenič
Preglednica 1 Vključevanje postopkov pri oblikovanju začetnega mnenja
Parametri Delovno okolje Delovna doba
Uporaba dejavnikov tveganja Šola Ambulanta Pod let let in več
Ocenjevanje vrste disfluentnosti
Ocen. otrokovih stališč do govora Da Ne Da Ne Da Ne Da Ne
Napotitev k drugemu logopedu
Svetovanje staršem , , , , , , , ,
, , , , , , , ,
, , , , , , , ,
, , , , , , , ,
, , , , , , , ,
Opombe Šola: N = 28, ambulanta: N = 51, pod 10 let: N = 36, 10 let in več: N = 43. V odstotkih.
poroča nekoliko več logopedov iz zdravstvenih ambulant (76,47 ) kot iz šol-
skega okolja (64,47 ). Delovna doba se pri tem ni izkazala za pomembno,
saj se velik delež logopedov iz obeh skupin (čez 72 ) odloča za napotitev
drugam. Večina logopedov (dobrih 70 ) se odloča za svetovanje staršem,
ne glede na delovno okolje ali delovno dobo. Na tretjem mestu po pogo-
stosti vključevanja v prva srečanja je ocenjevanje vrste disfluentnosti, ki ga
opravi 46,87 logopedov. Slednjo oceno izvede podobno število logope-
dov iz zdravstva kot tistih iz šolstva, je pa značilnejša za logopede z več de-
lovnimi izkušnjami. Najmanj logopedov v začetno obravnavo jecljanja otrok
vključi uporabo dejavnikov tveganja (37,35 ) in ocenjevanje otrokovih sta-
lišč do govora (33,76 ). Pri obeh postavkah ni večjih razlik med logopedi iz
različnih delovnih okolij in z različno delovno dobo. Manjše razlike kažejo, da
je ocenjevanje otrokovih stališč v nekoliko večji rabi pri logopedih iz šolskega
okolja ter z manj delovne dobe. Primerjava med skupinami je pokazala naj-
večje razlike pri koriščenju dejavnikov tveganja. Uporablja jih večji odstotek
logopedov iz zdravstva (45,20) kot tistih iz šolstva (28,57) in večji odstotek lo-
gopedov z več delovne dobe (53,49) kot tistih z manj (22,22).
Rezultati (prikazani v preglednici 2) so pokazali, da so logopedi iz vzorca
vse navedene postavke, povzete po lestvici Care M. Singer in Ellen M. Kelly
(2021), ocenili kot izjemno pomembne, z izjemo pogovora z otrokom o jeclja-
nju, ki se je znašel med ocenama »izjemno pomemben« in »delno pomem-
ben«. V ocenah logopedov iz različnih delovnih okolij in z različno delovno
dobo ni bilo najdenih pomembnih razlik. Sodelujoči logopedi so najvišji po-
men dodelili pogovoru s starši glede nasvetov, ki jih dajejo otroku v zvezi z
govorom, nato razlagi jecljanja staršem ter ocenjevanju s pomočjo dejavni-
kov tveganja. Sledile so postavke »Razlaga dejavnikov tveganja ter nadalj-
njih postopkov obravnave staršem«, »Ocenjevanje reakcij in emocij otroka«
74
Preglednica 1 Vključevanje postopkov pri oblikovanju začetnega mnenja
Parametri Delovno okolje Delovna doba
Uporaba dejavnikov tveganja Šola Ambulanta Pod let let in več
Ocenjevanje vrste disfluentnosti
Ocen. otrokovih stališč do govora Da Ne Da Ne Da Ne Da Ne
Napotitev k drugemu logopedu
Svetovanje staršem , , , , , , , ,
, , , , , , , ,
, , , , , , , ,
, , , , , , , ,
, , , , , , , ,
Opombe Šola: N = 28, ambulanta: N = 51, pod 10 let: N = 36, 10 let in več: N = 43. V odstotkih.
poroča nekoliko več logopedov iz zdravstvenih ambulant (76,47 ) kot iz šol-
skega okolja (64,47 ). Delovna doba se pri tem ni izkazala za pomembno,
saj se velik delež logopedov iz obeh skupin (čez 72 ) odloča za napotitev
drugam. Večina logopedov (dobrih 70 ) se odloča za svetovanje staršem,
ne glede na delovno okolje ali delovno dobo. Na tretjem mestu po pogo-
stosti vključevanja v prva srečanja je ocenjevanje vrste disfluentnosti, ki ga
opravi 46,87 logopedov. Slednjo oceno izvede podobno število logope-
dov iz zdravstva kot tistih iz šolstva, je pa značilnejša za logopede z več de-
lovnimi izkušnjami. Najmanj logopedov v začetno obravnavo jecljanja otrok
vključi uporabo dejavnikov tveganja (37,35 ) in ocenjevanje otrokovih sta-
lišč do govora (33,76 ). Pri obeh postavkah ni večjih razlik med logopedi iz
različnih delovnih okolij in z različno delovno dobo. Manjše razlike kažejo, da
je ocenjevanje otrokovih stališč v nekoliko večji rabi pri logopedih iz šolskega
okolja ter z manj delovne dobe. Primerjava med skupinami je pokazala naj-
večje razlike pri koriščenju dejavnikov tveganja. Uporablja jih večji odstotek
logopedov iz zdravstva (45,20) kot tistih iz šolstva (28,57) in večji odstotek lo-
gopedov z več delovne dobe (53,49) kot tistih z manj (22,22).
Rezultati (prikazani v preglednici 2) so pokazali, da so logopedi iz vzorca
vse navedene postavke, povzete po lestvici Care M. Singer in Ellen M. Kelly
(2021), ocenili kot izjemno pomembne, z izjemo pogovora z otrokom o jeclja-
nju, ki se je znašel med ocenama »izjemno pomemben« in »delno pomem-
ben«. V ocenah logopedov iz različnih delovnih okolij in z različno delovno
dobo ni bilo najdenih pomembnih razlik. Sodelujoči logopedi so najvišji po-
men dodelili pogovoru s starši glede nasvetov, ki jih dajejo otroku v zvezi z
govorom, nato razlagi jecljanja staršem ter ocenjevanju s pomočjo dejavni-
kov tveganja. Sledile so postavke »Razlaga dejavnikov tveganja ter nadalj-
njih postopkov obravnave staršem«, »Ocenjevanje reakcij in emocij otroka«
74
