Page 91 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 91
Informacijska pismenost: razvoj pojma od veščine do miselne naravnanosti
oblika »akademskega kapitalizma in v širšem smislu največji ekonomski po-
sel za napredne družbe, kot so ZDA«. Kritična je bila tudi do standardov, ki so
abstraktni in postavljeni kot univerzalni, ob tem pa ne upoštevajo lokalne in
kontekstualne narave poučevanja ter učenja (Drabinski 2014).
Vse glasnejše kritike ozko usmerjenih standardov so Ameriško združenje
visokošolskih in znanstvenih knjižnic, ki deluje pod okriljem ALA, napeljale
na razmišljanje o novi, razširjeni definiciji informacijske pismenosti. Ta ne po-
udarja več le posameznih veščin za obvladovanje informacij, ampak infor-
macijsko pismenost postavlja v širši družbeni kontekst z oblikovanjem šestih
okvirov. Ti v veliki meri temeljijo na konceptu metapismenosti, ki od posame-
znika zahteva različne vedenjske, kognitivne in metakognitivne sposobnosti.
Leta 2016 sprejeta definicija temelji na dinamičnosti, fleksibilnosti, individu-
alni rasti in učenju za skupnost (Association of College & Research Libraries
2015, 8):
Informacijska pismenost je nabor integriranih sposobnosti, ki zajemajo
fleksibilno odkrivanje informacij, razumevanje, kako informacije nasta-
nejo in kako jih je treba vrednotiti, uporabo informacij pri oblikovanju
novega znanja ter etično udejstvovanje pri učeči se skupnosti.
Z novo definicijo so bili zadovoljni tudi nekateri predstavniki kritične in-
formacijske pismenosti. Eamon Tewell (2015) je ob tem izpostavil precejšen
odmik okvirov od standardov, pri katerih je šlo le za nabor reguliranih uč-
nih rezultatov in veščin, ki jih morajo informacijsko pismeni študentje dose-
gati. Novi okviri informacijske pismenosti (predvsem dva od njih: informacija
ima vrednost in avtorstvo je konstruirano ter kontekstualizirano) so skladni
tudi s kritično informacijsko pismenostjo in z njenim raziskovanjem socialne
konstrukcije ter politične dimenzije informacij ter s problematiziranjem in-
formacijskega razvoja, uporabe in namena informacij z namenom študente
spodbuditi h kritičnemu razmišljanju ter ukrepanju na podlagi pridobljenega
znanja (Tewell 2015, 36).
Le dve leti za novo ACRL-jevo definicijo je leta 2018 svojo definicijo kon-
cepta predstavilo britansko Knjižnično-informacijsko združenje (Chartered
Institute of Library and Information Professionals – CILIP). Informacijsko pi-
smenost definirajo kot »sposobnost kritičnega razmišljanja in uravnoteže-
nega presojanja o vseh informacijah, ki jih najdemo in uporabljamo. Kot drža-
vljanom nam omogoča, da razvijemo informirana stališča in se v celoti vklju-
čujemo v družbo« (MacDonald 2018, 3). V obširnejšem kontekstu pojasnju-
jejo, da gre za niz spretnosti in veščin, ki jih vsak posameznik potrebuje za
91
oblika »akademskega kapitalizma in v širšem smislu največji ekonomski po-
sel za napredne družbe, kot so ZDA«. Kritična je bila tudi do standardov, ki so
abstraktni in postavljeni kot univerzalni, ob tem pa ne upoštevajo lokalne in
kontekstualne narave poučevanja ter učenja (Drabinski 2014).
Vse glasnejše kritike ozko usmerjenih standardov so Ameriško združenje
visokošolskih in znanstvenih knjižnic, ki deluje pod okriljem ALA, napeljale
na razmišljanje o novi, razširjeni definiciji informacijske pismenosti. Ta ne po-
udarja več le posameznih veščin za obvladovanje informacij, ampak infor-
macijsko pismenost postavlja v širši družbeni kontekst z oblikovanjem šestih
okvirov. Ti v veliki meri temeljijo na konceptu metapismenosti, ki od posame-
znika zahteva različne vedenjske, kognitivne in metakognitivne sposobnosti.
Leta 2016 sprejeta definicija temelji na dinamičnosti, fleksibilnosti, individu-
alni rasti in učenju za skupnost (Association of College & Research Libraries
2015, 8):
Informacijska pismenost je nabor integriranih sposobnosti, ki zajemajo
fleksibilno odkrivanje informacij, razumevanje, kako informacije nasta-
nejo in kako jih je treba vrednotiti, uporabo informacij pri oblikovanju
novega znanja ter etično udejstvovanje pri učeči se skupnosti.
Z novo definicijo so bili zadovoljni tudi nekateri predstavniki kritične in-
formacijske pismenosti. Eamon Tewell (2015) je ob tem izpostavil precejšen
odmik okvirov od standardov, pri katerih je šlo le za nabor reguliranih uč-
nih rezultatov in veščin, ki jih morajo informacijsko pismeni študentje dose-
gati. Novi okviri informacijske pismenosti (predvsem dva od njih: informacija
ima vrednost in avtorstvo je konstruirano ter kontekstualizirano) so skladni
tudi s kritično informacijsko pismenostjo in z njenim raziskovanjem socialne
konstrukcije ter politične dimenzije informacij ter s problematiziranjem in-
formacijskega razvoja, uporabe in namena informacij z namenom študente
spodbuditi h kritičnemu razmišljanju ter ukrepanju na podlagi pridobljenega
znanja (Tewell 2015, 36).
Le dve leti za novo ACRL-jevo definicijo je leta 2018 svojo definicijo kon-
cepta predstavilo britansko Knjižnično-informacijsko združenje (Chartered
Institute of Library and Information Professionals – CILIP). Informacijsko pi-
smenost definirajo kot »sposobnost kritičnega razmišljanja in uravnoteže-
nega presojanja o vseh informacijah, ki jih najdemo in uporabljamo. Kot drža-
vljanom nam omogoča, da razvijemo informirana stališča in se v celoti vklju-
čujemo v družbo« (MacDonald 2018, 3). V obširnejšem kontekstu pojasnju-
jejo, da gre za niz spretnosti in veščin, ki jih vsak posameznik potrebuje za
91
