Page 92 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 92
a Lekan Kraševec
opravljanje nalog, povezanih z informacijami, kot so odkrivanje, dostopanje,
interpretiranje, analiziranje, upravljanje, ustvarjanje, sporočanje, shranjeva-
nje in delitev informacij. Obenem pa poudarjajo, da ne gre le za naštete ve-
ščine, pač pa za veliko več (str. 3):
[G]re za izvajanje kompetenc, značilnosti in zaupanja, ki so potrebni za
najboljšo uporabo informacij in njihovo preudarno tolmačenje. Vklju-
čuje kritično mišljenje in zavedanje ter razumevanje tako etičnih kot
političnih vprašanj, povezanih z uporabo informacij.
V nadaljevanju koncept informacijske pismenosti podrobneje razdelajo v
okviru petih področij, pomembnih za posameznikovo delovanje. To so vsak-
danje življenje, državljanstvo, izobraževanje, delovno okolje in zdravje. S tem
informacijsko pismenost umestijo med ključne kompetence za 21. stoletje in
se dokončno odmaknejo od njenega definiranja kot nabora posameznih ve-
ščin.
Kompetence za 21. stoletje in informacijska pismenost
O kompetencah za 21. stoletje se je začelo razmišljati konec prejšnjega stole-
tja, ko je postajalo jasno, da bodo prihajajoče obdobje zaznamovali hiter teh-
nološki razvoj, digitalizacija ter razmah umetne inteligence in strojnega uče-
nja (Organisation for Economic Co-Operation and Development 2019). Raz-
lične organizacije (UNESCO, OECD) so poudarjale pomen specifičnih kompe-
tenc, ki jih posamezniki potrebujejo za uspešen osebni, profesionalni in po-
klicni razvoj. Pogosto so razdeljene na tri glavna področja, in sicer na kom-
petence (1) za učenje in inoviranje, (2) digitalne pismenosti ter (3) za vsakda-
nje življenje in profesionalni razvoj. Mednje spadajo učenje, kreativno razmi-
šljanje in reševanje problemov ter komuniciranje in sodelovanje (Contreras-
Espinosa in Eguia-Gomez 2022) ter predstavljajo razliko med tistimi, ki bodo
napredovali, in tistimi, ki bodo v novi realnosti ostali v ozadju (Organisation
for Economic Co-Operation and Development 2019, 3). Vse te kompetence so
zajete tudi v koncept informacijske pismenosti.
Sirje Virkus (2011, 23) je informacijsko pismenost definirala kot »kompe-
tence, povezane z informacijami«. Opredeli jih kot spretnosti, znanje, odnose,
izkušnje, lastnosti in vedenje, ki jih posameznik potrebuje za iskanje, vredno-
tenje in učinkovito uporabo informacij. Koncept kompetenc, povezanih z in-
formacijami, omogoča razlikovanje več sklopov kompetenc, povezanih z rav-
nanjem z informacijami in njihovo uporabo. Te kompetence so npr. prepo-
znavanje, lociranje, zbiranje, izbiranje, shranjevanje, snemanje, pridobivanje
92
opravljanje nalog, povezanih z informacijami, kot so odkrivanje, dostopanje,
interpretiranje, analiziranje, upravljanje, ustvarjanje, sporočanje, shranjeva-
nje in delitev informacij. Obenem pa poudarjajo, da ne gre le za naštete ve-
ščine, pač pa za veliko več (str. 3):
[G]re za izvajanje kompetenc, značilnosti in zaupanja, ki so potrebni za
najboljšo uporabo informacij in njihovo preudarno tolmačenje. Vklju-
čuje kritično mišljenje in zavedanje ter razumevanje tako etičnih kot
političnih vprašanj, povezanih z uporabo informacij.
V nadaljevanju koncept informacijske pismenosti podrobneje razdelajo v
okviru petih področij, pomembnih za posameznikovo delovanje. To so vsak-
danje življenje, državljanstvo, izobraževanje, delovno okolje in zdravje. S tem
informacijsko pismenost umestijo med ključne kompetence za 21. stoletje in
se dokončno odmaknejo od njenega definiranja kot nabora posameznih ve-
ščin.
Kompetence za 21. stoletje in informacijska pismenost
O kompetencah za 21. stoletje se je začelo razmišljati konec prejšnjega stole-
tja, ko je postajalo jasno, da bodo prihajajoče obdobje zaznamovali hiter teh-
nološki razvoj, digitalizacija ter razmah umetne inteligence in strojnega uče-
nja (Organisation for Economic Co-Operation and Development 2019). Raz-
lične organizacije (UNESCO, OECD) so poudarjale pomen specifičnih kompe-
tenc, ki jih posamezniki potrebujejo za uspešen osebni, profesionalni in po-
klicni razvoj. Pogosto so razdeljene na tri glavna področja, in sicer na kom-
petence (1) za učenje in inoviranje, (2) digitalne pismenosti ter (3) za vsakda-
nje življenje in profesionalni razvoj. Mednje spadajo učenje, kreativno razmi-
šljanje in reševanje problemov ter komuniciranje in sodelovanje (Contreras-
Espinosa in Eguia-Gomez 2022) ter predstavljajo razliko med tistimi, ki bodo
napredovali, in tistimi, ki bodo v novi realnosti ostali v ozadju (Organisation
for Economic Co-Operation and Development 2019, 3). Vse te kompetence so
zajete tudi v koncept informacijske pismenosti.
Sirje Virkus (2011, 23) je informacijsko pismenost definirala kot »kompe-
tence, povezane z informacijami«. Opredeli jih kot spretnosti, znanje, odnose,
izkušnje, lastnosti in vedenje, ki jih posameznik potrebuje za iskanje, vredno-
tenje in učinkovito uporabo informacij. Koncept kompetenc, povezanih z in-
formacijami, omogoča razlikovanje več sklopov kompetenc, povezanih z rav-
nanjem z informacijami in njihovo uporabo. Te kompetence so npr. prepo-
znavanje, lociranje, zbiranje, izbiranje, shranjevanje, snemanje, pridobivanje
92
