Page 93 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 93
Informacijska pismenost: razvoj pojma od veščine do miselne naravnanosti
in obdelava informacij iz različnih virov ter medijev; razvoj uspešnih strategij
iskanja in priklica informacij; obvladovanje kompleksnih in različnih informa-
cijskih sistemov; organiziranje, analiziranje, interpretacija, vrednotenje, sin-
tetiziranje in uporaba informacij; njihovo jasno, logično, jedrnato in natančno
predstavljanje ter sporočanje (str. 23–24). Avtorica informacijsko pismenost
preučuje z vidika informacijskih znanosti, a koncept je širši, saj ga je zaradi
njegovega interdisciplinarnega pomena možno preučevati znotraj številnih
znanstvenih disciplin in v povezovanju med njimi.
Interdisciplinarnost informacijske pismenosti
Koncept informacijske pismenosti se je že od vsega začetka odzival na druž-
bene procese, ki so se odvijali v določenem času in prostoru. Nanj so vplivali
predvsem pojavi novih tehnologij, ki so prinašale nove načine komunicira-
nja in podajanja informacij. Tako je tudi danes, zato se s konceptom ukvar-
jajo različne znanstvene discipline. Pomembnejše med njimi so informacij-
ske znanosti, izobraževanje, računalništvo, komunikacijske in družbene vede,
področje STEM idr. Skupno jim je, da izpostavljajo predvsem pomen kritič-
nega mišljenja in vrednotenja informacij, razumevanje komunikacijskih, tr-
žnih, gospodarskih in tehnoloških sistemov, uporabo tehnoloških naprav in
razumevanje njihovega delovanja, vpliv informacij in komunikacije na širšo
družbo, obdelavo ter analizo velike količine podatkov idr.
Informacijska pismenost je od nekdaj tesno povezana z vzgojo in izobra-
ževanjem, s komuniciranjem, z računalništvom in s tehnologijo. Te pismeno-
sti, posebej informacijska in komunikacijska, spadajo med temeljne kompe-
tence, potrebne za življenje v informacijski družbi in delovanje v digitalnem
gospodarstvu (Avdeeva, Uvarov in Tarasova 2022).
Med pomembnejšimi vidiki razvoja informacijske pismenosti sta računal-
ništvo in informatika, ki močno vplivata na informacijsko, komunikacijsko,
tehnološko in digitalno pismenost posameznikov. Informacijska pismenost
poleg poznavanja razvoja računalniških sistemov, algoritmov in programira-
nja vključuje tudi razumevanje osnovnih konceptov računalništva, varnosti
na spletu, podatkovne znanosti in digitalne tehnologije. Med tehnologijami,
ki se zadnja leta najhitreje razvijajo in zelo močno vplivajo na celotno družbo,
izstopa predvsem zmožnost obvladovanja informacij, ustvarjenih s pomočjo
umetne inteligence.
Informacijska pismenost in umetna inteligenca
Tehnološki napredek se zadnje desetletje bolj kot v sam razvoj naprav osre-
dotoča na razvijanje strojnega učenja in z njim povezane umetne inteligence.
93
in obdelava informacij iz različnih virov ter medijev; razvoj uspešnih strategij
iskanja in priklica informacij; obvladovanje kompleksnih in različnih informa-
cijskih sistemov; organiziranje, analiziranje, interpretacija, vrednotenje, sin-
tetiziranje in uporaba informacij; njihovo jasno, logično, jedrnato in natančno
predstavljanje ter sporočanje (str. 23–24). Avtorica informacijsko pismenost
preučuje z vidika informacijskih znanosti, a koncept je širši, saj ga je zaradi
njegovega interdisciplinarnega pomena možno preučevati znotraj številnih
znanstvenih disciplin in v povezovanju med njimi.
Interdisciplinarnost informacijske pismenosti
Koncept informacijske pismenosti se je že od vsega začetka odzival na druž-
bene procese, ki so se odvijali v določenem času in prostoru. Nanj so vplivali
predvsem pojavi novih tehnologij, ki so prinašale nove načine komunicira-
nja in podajanja informacij. Tako je tudi danes, zato se s konceptom ukvar-
jajo različne znanstvene discipline. Pomembnejše med njimi so informacij-
ske znanosti, izobraževanje, računalništvo, komunikacijske in družbene vede,
področje STEM idr. Skupno jim je, da izpostavljajo predvsem pomen kritič-
nega mišljenja in vrednotenja informacij, razumevanje komunikacijskih, tr-
žnih, gospodarskih in tehnoloških sistemov, uporabo tehnoloških naprav in
razumevanje njihovega delovanja, vpliv informacij in komunikacije na širšo
družbo, obdelavo ter analizo velike količine podatkov idr.
Informacijska pismenost je od nekdaj tesno povezana z vzgojo in izobra-
ževanjem, s komuniciranjem, z računalništvom in s tehnologijo. Te pismeno-
sti, posebej informacijska in komunikacijska, spadajo med temeljne kompe-
tence, potrebne za življenje v informacijski družbi in delovanje v digitalnem
gospodarstvu (Avdeeva, Uvarov in Tarasova 2022).
Med pomembnejšimi vidiki razvoja informacijske pismenosti sta računal-
ništvo in informatika, ki močno vplivata na informacijsko, komunikacijsko,
tehnološko in digitalno pismenost posameznikov. Informacijska pismenost
poleg poznavanja razvoja računalniških sistemov, algoritmov in programira-
nja vključuje tudi razumevanje osnovnih konceptov računalništva, varnosti
na spletu, podatkovne znanosti in digitalne tehnologije. Med tehnologijami,
ki se zadnja leta najhitreje razvijajo in zelo močno vplivajo na celotno družbo,
izstopa predvsem zmožnost obvladovanja informacij, ustvarjenih s pomočjo
umetne inteligence.
Informacijska pismenost in umetna inteligenca
Tehnološki napredek se zadnje desetletje bolj kot v sam razvoj naprav osre-
dotoča na razvijanje strojnega učenja in z njim povezane umetne inteligence.
93
