Page 95 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 95
Informacijska pismenost: razvoj pojma od veščine do miselne naravnanosti
nost, pripravljeno na reševanje izzivov in nenehno prilagajanje novim okoli-
ščinam.
Miselna naravnanost k informacijski pismenosti
Po številnih letih raziskovanja informacijske pismenosti na področju infor-
macijske znanosti, preučevanja širšega družbenega konteksta, prenavljanja
in dopolnjevanja definicij ter vse večji vlogi umetne inteligence, s katero se
posamezniki vsak dan soočajo, se vse več raziskovalcev osredotoča na razi-
skovanje vloge in pomena informacijske pismenosti v vsakdanjem življenju.
Med njimi sta Konstantina Martzoukou in Elham Sayyad Abdi (2017), ki po-
udarjata različne kontekste posameznikovega vsakdanjika. Avtorici sta svoje
raziskovanje osredotočili na štiri široka kontekstualna področja, ki vključu-
jejo prostočasne in skupnostne dejavnosti, državljanstvo ter izpolnjevanje
družbenih vlog, javno zdravje in kritične življenjske situacije. Te prakse ka-
žejo na potrebo po razvoju miselne naravnanosti k informacijski pismeno-
sti, ki jo definirata kot »prilagodljivo, prenosljivo in stalno dejavnost, ki pre-
sega meje predpisanih veščin znotraj specifičnih kontekstov dela in izobra-
ževanja« (str. 634). Takšna miselna naravnanost vključuje kritični pristop, ki
posameznikom omogoča, da se nenehno prilagajajo novim in drugačnim
informacijskim okoljem, avtorici pa jo poimenujeta »miselna naravnanost k
informacijski pismenosti«. Tako naravnani posamezniki prepoznavajo spre-
membe v svojem vsakdanjiku in se zavedajo, da so sami del njih, zato lahko ta,
spreminjajoči se kontekst tudi sami oblikujejo. Pri tem gre za nenehno dejav-
nost konstrukcije, dekonstrukcije in razširjanja znanja, vendar v konvergen-
tnih kontekstih, ki vplivajo drug na drugega, trdita avtorici (str. 634). Pri infor-
macijski pismenosti v tem smislu ne gre za končno točko, za neko stopnjo, ki
jo je možno doseči. Informacijsko opismenjevanje v vsakdanjem življenju se
ne konča, temveč je proces, ki teče celotno človekovo življenje. Je nenehno
učenje (Martzoukou in Abdi 2017, 634). Posamezniki z miselno naravnanostjo
k informacijski pismenosti so samozavestnejši, informirani in raziskovalni; po-
stanejo samozavestni in neodvisni uporabniki informacij v nenehno spremi-
njajočem se ter nepredvidljivem informacijskem okolju. Pri miselni naravna-
nosti k informacijski pismenosti gre za razvoj niza metod iskanja rešitev, upo-
rabnih tudi v drugih in drugačnih kontekstih, ki so pomembne za posamezni-
kovo znanje ter izkušnje. Miselna naravnanost k informacijski pismenosti po-
samezniku omogoča učenje, odkrivanje in uporabo informacij za učinkovito
reševanje problemov ter obravnavo določenih situacij, ne glede na to, kako
so te nepoznane. Pomeni predvsem celostno razumevanje vseh možnih in-
formacijskih okolij, v katera se lahko posameznik vključi, in razumevanje, da
95
nost, pripravljeno na reševanje izzivov in nenehno prilagajanje novim okoli-
ščinam.
Miselna naravnanost k informacijski pismenosti
Po številnih letih raziskovanja informacijske pismenosti na področju infor-
macijske znanosti, preučevanja širšega družbenega konteksta, prenavljanja
in dopolnjevanja definicij ter vse večji vlogi umetne inteligence, s katero se
posamezniki vsak dan soočajo, se vse več raziskovalcev osredotoča na razi-
skovanje vloge in pomena informacijske pismenosti v vsakdanjem življenju.
Med njimi sta Konstantina Martzoukou in Elham Sayyad Abdi (2017), ki po-
udarjata različne kontekste posameznikovega vsakdanjika. Avtorici sta svoje
raziskovanje osredotočili na štiri široka kontekstualna področja, ki vključu-
jejo prostočasne in skupnostne dejavnosti, državljanstvo ter izpolnjevanje
družbenih vlog, javno zdravje in kritične življenjske situacije. Te prakse ka-
žejo na potrebo po razvoju miselne naravnanosti k informacijski pismeno-
sti, ki jo definirata kot »prilagodljivo, prenosljivo in stalno dejavnost, ki pre-
sega meje predpisanih veščin znotraj specifičnih kontekstov dela in izobra-
ževanja« (str. 634). Takšna miselna naravnanost vključuje kritični pristop, ki
posameznikom omogoča, da se nenehno prilagajajo novim in drugačnim
informacijskim okoljem, avtorici pa jo poimenujeta »miselna naravnanost k
informacijski pismenosti«. Tako naravnani posamezniki prepoznavajo spre-
membe v svojem vsakdanjiku in se zavedajo, da so sami del njih, zato lahko ta,
spreminjajoči se kontekst tudi sami oblikujejo. Pri tem gre za nenehno dejav-
nost konstrukcije, dekonstrukcije in razširjanja znanja, vendar v konvergen-
tnih kontekstih, ki vplivajo drug na drugega, trdita avtorici (str. 634). Pri infor-
macijski pismenosti v tem smislu ne gre za končno točko, za neko stopnjo, ki
jo je možno doseči. Informacijsko opismenjevanje v vsakdanjem življenju se
ne konča, temveč je proces, ki teče celotno človekovo življenje. Je nenehno
učenje (Martzoukou in Abdi 2017, 634). Posamezniki z miselno naravnanostjo
k informacijski pismenosti so samozavestnejši, informirani in raziskovalni; po-
stanejo samozavestni in neodvisni uporabniki informacij v nenehno spremi-
njajočem se ter nepredvidljivem informacijskem okolju. Pri miselni naravna-
nosti k informacijski pismenosti gre za razvoj niza metod iskanja rešitev, upo-
rabnih tudi v drugih in drugačnih kontekstih, ki so pomembne za posamezni-
kovo znanje ter izkušnje. Miselna naravnanost k informacijski pismenosti po-
samezniku omogoča učenje, odkrivanje in uporabo informacij za učinkovito
reševanje problemov ter obravnavo določenih situacij, ne glede na to, kako
so te nepoznane. Pomeni predvsem celostno razumevanje vseh možnih in-
formacijskih okolij, v katera se lahko posameznik vključi, in razumevanje, da
95
