Page 94 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 94
a Lekan Kraševec
Ta preplavlja vsakdanje življenje posameznikov in družbe ter postaja nekaj
samoumevnega (Bregant, Aberšek in Borstner 2022; Pastirk 2022; Wang, Rau
in Yuan 2022; Pesek in Krašna 2022). O umetni inteligenci govorimo pri upo-
rabi spletnih iskalnikov, algoritmih, ki določajo, kateri izdelki nas zanimajo,
uporabi navigacijskih naprav in mobilnih aplikacij pa vse do spletnih naku-
pov, učenja na daljavo in nudenja pomoči uporabnikom (Bregant, Aberšek
in Borstner 2022, 1). Z umetno inteligenco je možno klepetati, ji naročiti, kdaj
naj pralni stroj opere perilo in kdaj naj se vklopi klimatska naprava. Vse po-
gosteje pomaga tudi pri profesionalnem in akademskem delu, znanstvenem
raziskovanju, prevajanju ter pisanju tekstov. Telefone in mobilne banke od-
klepajo biometričnimi podatki, kot je prstni odtis, za plačilo cestnin pametni
sistemi z umetno inteligenco prepoznavajo registrske tablice avtomobilov
(Pastirk 2022, 39). Umetna inteligenca namesto ljudi opravlja različne naloge,
načrtuje in izvaja industrijske procese ter je prisotna v vseh družbenih in in-
dustrijskih panogah. Vse bolj se pojavljajo tudi strahovi, da bo nadomestila
ljudi na različnih področjih (Bregant, Aberšek in Borstner 2022, 1): »Stroji, ki se
učijo, ne bodo prevzeli zgolj umazanih in zdravju škodljivih služb, kot se je to
v različnih fazah industrializacije dogajalo v preteklosti, ampak bodo nado-
mestili ljudi tudi tam, kjer se zahtevajo npr. ustvarjalnost, načrtovanje, analiza
in sinteza.«
Ker strojno učenje temelji na uporabi ogromnih količin razpoložljivih in-
formacij, je pomembno, da zna posameznik podatke, ki mu jih posreduje
umetna inteligenca, pred nadaljnjo uporabo kritično ovrednotiti. Kritično mi-
šljenje je ena od osnovnih sestavin koncepta informacijske pismenosti, ki se
z vse pogostejšo uporabo pametnih sistemov (ponovno) spreminja. Wang,
Rau in Yuan (2022) so se ukvarjali z razvijanjem koncepta pismenosti za ume-
tno inteligenco (angl. artificial intelligence literacy), ki se nanaša na posame-
znikovo sposobnost prepoznavanja, spretne in smiselne uporabe ter vredno-
tenja tehnologij, povezanih z umetno inteligenco, ob hkratnem upoštevanju
etičnih standardov (str. 1). Avtorji so med drugim ugotovili, da je za pisme-
nost na področju umetne inteligence pomembna posameznikova digitalna
pismenost, saj je umetna inteligenca vgrajena v digitalne naprave (str. 11). Di-
gitalna pismenost pa je pomemben del informacijske pismenosti. Za uspe-
šno spopadanje posameznika z umetno inteligenco je torej pomembno, da
je posameznik (tudi) informacijsko pismen.
Umetna inteligenca, ki jo raziskovalci (Pesek in Krašna 2022; Bregant, Aber-
šek in Borstner 2022) vzporejajo z naslednjo pomembno tehnološko revolu-
cijo, bo imela velik vpliv na človeštvo in družbeni napredek. Vsaka družbena
sprememba pa od posameznikov zahteva prilagoditve in miselno naravna-
94
Ta preplavlja vsakdanje življenje posameznikov in družbe ter postaja nekaj
samoumevnega (Bregant, Aberšek in Borstner 2022; Pastirk 2022; Wang, Rau
in Yuan 2022; Pesek in Krašna 2022). O umetni inteligenci govorimo pri upo-
rabi spletnih iskalnikov, algoritmih, ki določajo, kateri izdelki nas zanimajo,
uporabi navigacijskih naprav in mobilnih aplikacij pa vse do spletnih naku-
pov, učenja na daljavo in nudenja pomoči uporabnikom (Bregant, Aberšek
in Borstner 2022, 1). Z umetno inteligenco je možno klepetati, ji naročiti, kdaj
naj pralni stroj opere perilo in kdaj naj se vklopi klimatska naprava. Vse po-
gosteje pomaga tudi pri profesionalnem in akademskem delu, znanstvenem
raziskovanju, prevajanju ter pisanju tekstov. Telefone in mobilne banke od-
klepajo biometričnimi podatki, kot je prstni odtis, za plačilo cestnin pametni
sistemi z umetno inteligenco prepoznavajo registrske tablice avtomobilov
(Pastirk 2022, 39). Umetna inteligenca namesto ljudi opravlja različne naloge,
načrtuje in izvaja industrijske procese ter je prisotna v vseh družbenih in in-
dustrijskih panogah. Vse bolj se pojavljajo tudi strahovi, da bo nadomestila
ljudi na različnih področjih (Bregant, Aberšek in Borstner 2022, 1): »Stroji, ki se
učijo, ne bodo prevzeli zgolj umazanih in zdravju škodljivih služb, kot se je to
v različnih fazah industrializacije dogajalo v preteklosti, ampak bodo nado-
mestili ljudi tudi tam, kjer se zahtevajo npr. ustvarjalnost, načrtovanje, analiza
in sinteza.«
Ker strojno učenje temelji na uporabi ogromnih količin razpoložljivih in-
formacij, je pomembno, da zna posameznik podatke, ki mu jih posreduje
umetna inteligenca, pred nadaljnjo uporabo kritično ovrednotiti. Kritično mi-
šljenje je ena od osnovnih sestavin koncepta informacijske pismenosti, ki se
z vse pogostejšo uporabo pametnih sistemov (ponovno) spreminja. Wang,
Rau in Yuan (2022) so se ukvarjali z razvijanjem koncepta pismenosti za ume-
tno inteligenco (angl. artificial intelligence literacy), ki se nanaša na posame-
znikovo sposobnost prepoznavanja, spretne in smiselne uporabe ter vredno-
tenja tehnologij, povezanih z umetno inteligenco, ob hkratnem upoštevanju
etičnih standardov (str. 1). Avtorji so med drugim ugotovili, da je za pisme-
nost na področju umetne inteligence pomembna posameznikova digitalna
pismenost, saj je umetna inteligenca vgrajena v digitalne naprave (str. 11). Di-
gitalna pismenost pa je pomemben del informacijske pismenosti. Za uspe-
šno spopadanje posameznika z umetno inteligenco je torej pomembno, da
je posameznik (tudi) informacijsko pismen.
Umetna inteligenca, ki jo raziskovalci (Pesek in Krašna 2022; Bregant, Aber-
šek in Borstner 2022) vzporejajo z naslednjo pomembno tehnološko revolu-
cijo, bo imela velik vpliv na človeštvo in družbeni napredek. Vsaka družbena
sprememba pa od posameznikov zahteva prilagoditve in miselno naravna-
94
