Page 96 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 96
a Lekan Kraševec
je informacijska pismenost organski koncept. Zato avtorici predlagata, da se
informacijsko pismenost obravnava kot stalen razvojni proces (str. 659).
Zaključek
Koncept informacijske pismenosti je vse od sredine 70. let prejšnjega stoletja
pomemben zaradi nenehnega razvijanja novih tehnologij in posledično ne-
prestanega naraščanja števila informacij, ki se jih je treba naučiti obvladovati.
Prva definicija, ki jo je podal Paul Zurkowski, je poudarjala predvsem veščine
za uporabo informacij v delovnem okolju, poznejše definicije pa so se z ve-
ščin razširile na pridobivanje kompetenc za vseživljenjsko učenje. Jasno je
postalo, da informacije vplivajo na vse sfere posameznikovega življenja, od
izobraževalne do profesionalne in zasebne.
S težnjami po raziskovanju merljivih učinkov informacijske pismenosti in
z oblikovanjem različnih modelov ter standardov so se kmalu pojavljali tudi
kritični pogledi na koncept. Očitali so mu neoliberalno noto, saj so standardi
nastajali v razvitih državah. Nekatere poglede teoretikov kritične informacij-
ske pismenosti lahko prepoznajo tudi v današnji družbi, predvsem v univer-
zitetnem izobraževanju, v katerem so posamezniki informacijsko pismeni le
za omejen čas študija in ni nujno, da bodo pridobljena znanja uporabili tudi
v prihodnje. Glede na hitrost razvijanja novih tehnologij pa tudi ni nujno, da
bodo danes pridobljena znanja koristna tudi v prihodnje.
Ko je razvoj tehnologije dobil močan zagon, osnovne veščine za obvlado-
vanje informacij niso več zadostovale. Nove tehnologije, kot so bili računal-
niki, telekomunikacije, videoposnetki, kabelska televizija in druge, so zahte-
vale več znanja in nove načine dojemanja informacij. Zahtevale so širši nabor
veščin, boljše poznavanje širšega okolja in več poudarka na opismenjevanju
za vrednotenje informacij. Informacijska pismenost je tako, poleg kritičnega
mišljenja, digitalne pismenosti, reševanja problemov, komuniciranja in sode-
lovanja, postala ena od ključnih kompetenc za 21. stoletje.
Družbeno okolje danes zaznamujeta predvsem strojno učenje in umetna
inteligenca. Nekateri avtorji o njunem razmahu govorijo kot o novi tehno-
loški revoluciji, ki bo močno spremenila družbeno podobo sveta. Na stroj-
nem učenju in umetni inteligenci temeljijo telefoni, računalniki, gospodinjski
aparati ter industrijski stroji. Umetna inteligenca se uporablja v izobraževa-
nju, pri študiju, raziskovanju in znanstvenem komuniciranju. Skladno s tem
se razvijajo tudi nove veščine in kompetence za njeno obvladovanje. To bo
v prihodnje vplivalo na ponovno redefiniranje informacijske pismenosti. Ker
umetna inteligenca temelji na obstoječih podatkih, bo poudarek na njihovi
kakovosti. Nujno bo tudi opismenjevanje za kritično vrednotenje informacij,
96
je informacijska pismenost organski koncept. Zato avtorici predlagata, da se
informacijsko pismenost obravnava kot stalen razvojni proces (str. 659).
Zaključek
Koncept informacijske pismenosti je vse od sredine 70. let prejšnjega stoletja
pomemben zaradi nenehnega razvijanja novih tehnologij in posledično ne-
prestanega naraščanja števila informacij, ki se jih je treba naučiti obvladovati.
Prva definicija, ki jo je podal Paul Zurkowski, je poudarjala predvsem veščine
za uporabo informacij v delovnem okolju, poznejše definicije pa so se z ve-
ščin razširile na pridobivanje kompetenc za vseživljenjsko učenje. Jasno je
postalo, da informacije vplivajo na vse sfere posameznikovega življenja, od
izobraževalne do profesionalne in zasebne.
S težnjami po raziskovanju merljivih učinkov informacijske pismenosti in
z oblikovanjem različnih modelov ter standardov so se kmalu pojavljali tudi
kritični pogledi na koncept. Očitali so mu neoliberalno noto, saj so standardi
nastajali v razvitih državah. Nekatere poglede teoretikov kritične informacij-
ske pismenosti lahko prepoznajo tudi v današnji družbi, predvsem v univer-
zitetnem izobraževanju, v katerem so posamezniki informacijsko pismeni le
za omejen čas študija in ni nujno, da bodo pridobljena znanja uporabili tudi
v prihodnje. Glede na hitrost razvijanja novih tehnologij pa tudi ni nujno, da
bodo danes pridobljena znanja koristna tudi v prihodnje.
Ko je razvoj tehnologije dobil močan zagon, osnovne veščine za obvlado-
vanje informacij niso več zadostovale. Nove tehnologije, kot so bili računal-
niki, telekomunikacije, videoposnetki, kabelska televizija in druge, so zahte-
vale več znanja in nove načine dojemanja informacij. Zahtevale so širši nabor
veščin, boljše poznavanje širšega okolja in več poudarka na opismenjevanju
za vrednotenje informacij. Informacijska pismenost je tako, poleg kritičnega
mišljenja, digitalne pismenosti, reševanja problemov, komuniciranja in sode-
lovanja, postala ena od ključnih kompetenc za 21. stoletje.
Družbeno okolje danes zaznamujeta predvsem strojno učenje in umetna
inteligenca. Nekateri avtorji o njunem razmahu govorijo kot o novi tehno-
loški revoluciji, ki bo močno spremenila družbeno podobo sveta. Na stroj-
nem učenju in umetni inteligenci temeljijo telefoni, računalniki, gospodinjski
aparati ter industrijski stroji. Umetna inteligenca se uporablja v izobraževa-
nju, pri študiju, raziskovanju in znanstvenem komuniciranju. Skladno s tem
se razvijajo tudi nove veščine in kompetence za njeno obvladovanje. To bo
v prihodnje vplivalo na ponovno redefiniranje informacijske pismenosti. Ker
umetna inteligenca temelji na obstoječih podatkih, bo poudarek na njihovi
kakovosti. Nujno bo tudi opismenjevanje za kritično vrednotenje informacij,
96
