Page 101 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.1 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v vzgoji in izobraževanju

pravilnosti svojih odločitev lahko koristno uporabi tudi supervizijska in
intervizijska srečanja.

2.2.: Psiholog uporablja pri svojem delu tiste psihološke postopke,
metode, tehnike in sredstva za psihološko ocenjevanje, ki jih je oceni-
la in sprejela psihološka stroka.
Iz tega izhaja, da je psihologova dolžnost slediti razvoju stroke, se redno
seznanjati z novostmi, udeleževati usposabljanj, ki lahko povečajo njego-
vo kompetentnost, seznanjati z novimi standardizacijami, normami za
posamezna psihodiagnostična sredstva ipd. Če pri svojem delu uporab-
lja nestandardizirani ocenjevalni pripomoček, se vsi sklepi, izluščeni iz
tako pridobljenih rezultatov, uporabljajo le z največjo mero previdnosti,
svetovanec pa mora biti s tem tudi jasno in konkretno seznanjen. V koli-
kor opazi, da so norme psihodiagnostičnih pripomočkov že zastarele ali
da v tujini obstajajo merski pripomočki, ki bi ob standardizaciji dragoce-
no dopolnili nabor psihodiagnostičnih pripomočkov, na to samoinicia-
tivno opozori.
2.3.: Strokovna zahtevnost posameznih posebnih področij psiholo-
škega dela obvezuje psihologa, da to področje poglobljeno obvlada.

Psiholog v svetovalni službi v svetovalnem odnosu z učencem prepozna
znake, ki lahko nakazujejo na določen primanjkljaj, motnjo. V želji, da
bi čim strokovneje sporočal svoje ugotovitve v procesu svetovanja star-
šem, skrbnikom učenca, se znajde pred etično dilemo. Kje sta meja nje-
gove strokovnosti in raven poglobljenega poznavanja določenega psiho-
loškega področja, da lahko z neko gotovostjo trdi, da gre pri učencu za
določen odklon, npr. ADHD, ADD, MAS, disleksijo, depresijo, generalizi-
rano anksiozno motnjo? Etično je, da staršem predstavi svoje ugotovitve,
ki so objektivne, preverljive in strokovne (npr. opis vedenja, rezultati psi-
hološkega ocenjevanja), in učenca napoti v ustanove, kjer bodo strokov-
njaki, ki poglobljeno poznajo določeno področje, strokovno in celostno
opravili diagnostiko ter opredelili potrebne prilagoditve v procesu šola-
nja in morebitno dodatno pomoč. Npr., diagnozo generalizirane anksio-
zne motnje, ADHD, MAS postavijo tudi klinični psihologi; disleksija in
ostale učne težave se opredelijo na podlagi kombinacije defektološke in
(klinično)psihološke diagnostike.

99